1. člen
(Namen in področje uporabe smernic)
(1)
Evropski bančni organ (v nadaljevanju: EBA) je na podlagi prvega odstavka 16. člena Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331 z dne 15. decembra 2010, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 334 z dne 27. decembra 2019, str. 1) (v nadaljevanju Uredba (EU) št. 1093/2010) dne 15. septembra 2021 na svoji spletni strani objavil Smernice o stresnih testih sistemov jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU (revidirane) (EBA/GL/2021/10; v nadaljevanju: smernice).
(2)
Smernice iz prvega odstavka tega člena določajo minimalna načela in vsebino stresnih testov, ki jih morajo sistemi jamstva za vloge izvesti skladno s členom 4(10) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173 z dne 12. junija 2014, str. 149), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 309 z dne 30. oktobra 2014, str. 37) (v nadaljevanju Direktiva 2014/49/EU). Cilj smernic je z določitvijo minimalne ravni skladnosti, kakovosti in primerljivosti stresnih testov sistemov jamstva za vloge pomagati imenovanim organom in sistemom jamstva za vloge povečati odpornost teh sistemov v Evropski uniji. Odpornost sistemov jamstva za vloge je mogoče opredeliti kot njihovo sposobnost za opravljanje nalog, ki so jim poverjene v skladu z Direktivo 2014/49/EU in Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173 z dne 12. junija 2014, str. 190), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 283 z dne 31. avgusta 2020, str. 2). Ta opredelitev zajema vse naloge, za izvajanje katerih je pooblaščen sistem jamstva za vloge v skladu z nacionalno zakonodajo. Odpornost sistemov jamstva za vloge se lahko oceni s stresnimi testi iz teh smernic.
(3)
Smernice so naslovljene na: