Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1)

Tuje pravne in fizične osebe s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: tuji detektivi), lahko opravljajo detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za detektive s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

Tuji detektivi, ki so v matični državi pridobili pravico do opravljanja detektivske dejavnosti, lahko v Republiki Sloveniji opravljajo detektivsko dejavnost stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno) ali občasno (v nadaljnjem besedilu: čezmejno). Dejavnost lahko opravljajo v vseh statusnih pravnih oblikah, vendar se mora pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji preveriti, če izpolnjujejo pogoje.

Matična država je tista država, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Za postopek odločanja o pravici tujega detektiva do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, pomen izrazov ter postopek izdaje soglasja se uporabljajo predpisi, ki urejajo področje storitev na notranjem trgu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in predpisi s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, če ni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.

Pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujega detektiva, se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja detektivsko dejavnost in je pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v tujini.

Vlogo za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji se pošlje pristojnemu organu. Vsebovati mora:

Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v matični državi, pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji, in obsega kritje in pogoje, določene s tem zakonom.

Če detektivska dejavnost kot poklic v matični državi ni pravno urejena, mora prosilec poslati dokazila, da je opravljal detektivsko dejavnost neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v zadnjih desetih let.

Listine iz šestega odstavka tega člena in 12. člena tega zakona morajo biti prevedene v slovenski jezik.

Tujega detektiva, ki opravlja detektivsko dejavnost, pristojni organ vpiše v evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost, in o tem obvesti osebo ter ministrstvo. Z vpisom v evidenco se šteje, da ima oseba pridobljeno soglasje za opravljanje detektivske dejavnosti in o tem obvesti pristojni organ matične države osebe.

Tujim detektivom, ki v matični državi nimajo podeljene službene izkaznice, pristojni organ izda po uradni dolžnosti službeno izkaznico za čezmejno opravljanje dejavnosti, s katero izkazuje pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Tujim detektivom, ki v Republiki Sloveniji želijo stalno opravljati detektivsko dejavnost, ustanoviti detektivsko družbo ali se trajno zaposliti, se službena izkaznica izda v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona.

Na zahtevo inšpektorja inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ali policista mora tuji detektiv, ki opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, pokazati dokazilo, da ima dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti, in predložiti pooblastilo o opravljanju detektivske storitve.