(1)
Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode se morajo praviloma izračunavati ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Statistične metode so dopustne, če lahko pričakujemo, da bo izračunana obveznost vsaj tako visoka, kot bi bila, če bi naredili izračun za vsako škodo posebej.
(2)
Škodne rezervacije morajo upoštevati tudi nastale, a še neprijavljene škode. Višina rezervacij za nastale, a še neprijavljene škode, se določi glede na izkušnje preteklih let, upoštevajoč število škod in povprečno priznano odškodnino iz škod, prijavljenih v obračunskem letu, ter pričakovani razvoj v prihodnosti.
(3)
Vsi stroški reševanja škod, vključno s cenilnimi stroški, morajo biti vključeni v izračun škodnih rezervacij.
(4)
Regresi iz naslova subrogacije ali rešenega blaga morajo biti ocenjeni na osnovi previdnih ocen in odšteti od škodnih rezervacij ali prikazani kot sredstva.
(5)
V primeru rešenega blaga v obliki materiala morajo biti zneski prikazani v dodatku k letnemu poročilu.
(6)
"Subrogacija" pomeni, da je zavarovalnica pridobila pravico zavarovanca do tretje osebe. "Rešeno blago" pomeni pridobitev pravice pravnega lastništva nad zavarovano lastnino.
(7)
Kolikor mora biti obveznost iz naslova škode plačana v obliki rente, se znesek za te namene določi z uporabo priznanih aktuarskih metod in se ne uporabljajo določbe devetega in desetega odstavka tega člena.
(8)
Implicitno diskontiranje ali zmanjševanje ni dovoljeno, če pri ugotavljanju višine škodnih rezervacij za prijavljene in nerešene škode ter škode, ki so nastale in še niso prijavljene, upoštevamo trenutne veljavne cene.
(9)
Eksplicitno diskontiranje ali zmanjševanje zaradi upoštevanja donosa je dovoljeno v naslednjih primerih:
(10)
Diskontiranje ali zmanjšanje mora v poročilu pooblaščenega aktuarja iz 159. člena ZZavar razkriti: