(1)
Rezervacije za stroške, povezane z izplačevanjem obveznosti iz naslova dolgoročnih zavarovalnih pogodb, prikazane eksplicitno ali upoštevane implicitno v matematičnih rezervacijah, ne smejo biti manjše od previdno določene vrednosti, ki je potrebna za kritje stroškov izpolnjevanja obveznosti, če bi zavarovalnica prenehala s sklepanjem novih pogodb eno leto po datumu vrednotenja.
(2)
Pri določanju vrednosti rezervacije, omenjene v prvem odstavku tega člena, se upoštevajo dejanski stroški zavarovalnice, povezani s poravnavanjem obveznosti iz naslova dolgoročnih zavarovalnih pogodb v preteklem letu, kot tudi vpliv inflacije na bodoče stroške, porast cen in zaslužkov.