(1)
Ne glede na določbe drugih zakonov in podzakonskih predpisov so plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov v obdobju začasnega financiranja:
1.
za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj šestdeset dni in
2.
za plačilo vseh ostalih obveznosti najmanj trideset dni.
Plačilni roki ne smejo presegati devetdesetih dni.
(2)
Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če je na računu ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v nasprotju s tem zakonom, se plača obveznost v roku in na način, ki je določen v tem zakonu.
(3)
Plačilni roki, določeni v tem členu, se ne uporabljajo za plačila:
1.
donacij, če donator tako zahteva;
2.
storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranje programov javnih služb;
3.
v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi.