Na okužbo s krompirjevim rakom se sumi, če se na podzemnih oziroma nadzemnih delih rastlin krompirja razen na koreninah pojavijo bradavičasti izrastki raznih oblik in velikosti, ki pozneje potemnijo. Površje izrastkov je nagubano in hrapavo, podobno cvetači, znotraj pa so izrastki gobasti in zato nagnjeni k gnitju in razpadanju. Najpogosteje so okuženi gomolji, ki se lahko celi spremenijo v gobasto tvorbo. Rasti nadzemnih delov krompirja rak ne ovira.
Na napad s krompirjevimi ogorčicami se sumi, če se na krompirjevih rastlinah opazi zakrnelost, počasnejšo rast in če rastline izgledajo, kot da trpijo pomanjkanje hranil in vlage. Pri začetnih okužbah se zakrnelost rastlin pojavlja le v določenih predelih krompirišč, v obliki krogov. Listi ostanejo majhni, rumenijo in kasneje porjavijo, se zvijejo in propadejo. Gomolji so majhni in slabo razviti. V drugi polovici junija se na močno razvitem koreninju krompirja pojavi večje število majhnih bradavičastih izrastkov, ki imajo velikost bucikinih glavic in proti koncu junija odpadejo s korenin.