Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.

Globina in način polaganja plinovoda na najboljših kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda se opravljajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, se zemljišče ne obdeluje globlje od 0,5 m in se ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Po zgraditvi plinovoda se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih povrne v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.

Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v občinah Ajdovščina, Renče–Vogrsko in Šempeter–Vrtojba se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo v celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se pred izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja zagotovi evidentiranje ničelnega stanja kmetijskih zemljišč.

Po zgraditvi plinovoda na vinogradniškem območju se območje omejene rabe (5 m levo in desno od plinovoda) uredi v novo, preostali del delovnega pasu pa povrne v prvotno stanje.

Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda in po njej.

Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določili 66. člena te uredbe.

Globina vkopa plinovoda skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja v delovnem pasu plinovoda naj bo selektivna, tako da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnja gozda naj se opravi strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika zavoda za gozdove.

Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanih dreves ni mogoče spraviti iz gozda, se podrejo prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pustijo ležati v gozdu, da se preprečijo erozijski procesi.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravljajo od začetka septembra do konca februarja.

Zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Zasaditev naj bo manj gosta ter ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem plinovoda. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.

Na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ohrani obstoječi gozd v obsegu, kot je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.16 in 2.1.17.

Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč povrnejo v enako stanje in kakovost, kakršna sta bila pred gradbenim posegom, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Na območju deponij za začasno shranjevanje travne ruše se vzpostavi nadzor strokovnjaka pedologa nad izvedbo omilitvenega ukrepa za metulja strašničinega mravljiščarja, ki zagotovi vrnitev zemljišča v stanje pred izvedbo ukrepa. Nadzor strokovnjaka pedologa se zagotovi tudi na območju začasnih deponij za skladiščenje plinovodnih cevi med gradnjo.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozdov, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.