8. člen
(stanje in značilnosti prostorskega sistema – gospodarska javna infrastruktura)
Prometna infrastruktura
(1)
Glavno prometno povezavo med osrednjo Slovenijo in zgornjo Soško dolino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2-102).
(2)
Poleg omenjene cestne povezave je izjemnega pomena še glavna cestna povezava Nova Gorica–Tolmin (G2-103). Ta pomeni pomembno povezavo s središčem nacionalnega pomena Nova Gorica. Cesta poteka po dolini reke Soče.
(3)
Regionalno povezavo drugega reda predstavlja v občini povezava po Baški grapi R2-403, ki se v kraju Bača pri Modreju veže na cesto G2-102. Od ceste po Baški grapi se nad naseljem Petrovo Brdo odcepi regionalna turistična cesta RT-909 proti Sorici.
(4)
Regionalne ceste povezujejo še smeri Postaja–Čepovan–Nova Gorica (R3-609); Most na Soči–Ušnik (R3-603); Dolenja Trebuša–Gorenja Trebuša–Čepovan–Nova Gorica (R3-608); Dolenja Trebuša–Gorenja Kanomlja–Spodnja Idrija (R3-610).
(5)
Regionalnega pomena je tudi cesta po Kamnici, ki je pomembna povezava Tolminske kotline z Italijo (navezava na Čedad). Ta trenutno še ni kategorizirana.
(6)
Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z lokalnim cestnim omrežjem lokalnih cest, lokalnih zbirnih cest, lokalnih krajevnih cest ter javnih poti.
(7)
Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh glavnih cest G2-102 in G2-103 pri Peršetu. Sledijo mu križišča glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste po Baški grapi R2-403 v kraju Bača pri Modreju; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in dveh regionalnih cest proti Gorenji Trebuši R3-608 in Gorenji Kanomlji R3-610 v Dolenji Trebuši; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste proti Čepovanu R3-609 v naselju Postaja ter križišči, ki regionalno cesto Most na Soči–Ušnik R3-603 vežeta na glavno cesto G2-102 v naselju Most na Soči in G2-103 v zaselku Ušnik.
(8)
Čez Občino Tolmin je speljana daljinska železniška proga nacionalnega pomena Jesenice–Nova Gorica–Sežana, ki v občino vstopa pred zaselkom Podselo, in sicer na levem bregu reke Soče, izstopa pa v Podbrdu skozi predor proti Bohinjski Bistrici. Proga je enotirna in ni elektrificirana. V občini je pet železniških postaj, in sicer v naselju Postaja (ž. p. Most na Soči) ter štiri v Baški grapi (Klavže (ž. p. Podmelec), Grahovo, Hudajužna in Podbrdo). Poleg potniškega in tovornega prometa, ki se vrši na železnici, je izrednega pomena avtovlak, ki vozi na relaciji Most na Soči–Podbrdo–Bohinjska Bistrica.
(9)
V občini ni kategoriziranih kolesarskih prog. V občini pa so opredeljene kolesarske turistično-rekreacijske poti (Šentviška planota, Kolovrat …).
(10)
Helioport je v Občini Tolmin lociran ob Industrijski coni Na logu.
Energetska infrastruktura
(11)
V občini je okrog 5.400 odjemalnih mest električne energije, ki letno porabijo 35.260.000 kWh energije. Oskrba z električno energijo se v občini izvaja preko prenosnega omrežja, in sicer preko dveh 110 kV daljnovodov Tolmin–Cerkno ter Tolmin–Doblar ter 2x 110 kV daljnovoda Tolmin–Kobarid.
(12)
Nizkonapetostno omrežje, ki je domena lokalnega distributerja, je na območju celotne občine urejeno, saj imajo vsa naselja zadostno zmogljivo električno omrežje, poleg tega pa je veliko daljnovodov tudi obnovljenih.
(13)
Razdelilna transformatorska postaja je v občini ena, in sicer v obrtni coni Dobrave. Gre za RTP 110/20 kV Tolmin. V občini je 169 transformatorskih postaj.
(14)
Obnovljivi viri energije v Občini Tolmin so lesna biomasa, vodni viri, sončna in geotermalna energija. Od teh se izrabljajo vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa ter sončna energija.
(15)
V občini poteka proizvodnja električne energije v večjem številu malih hidroelektrarn (Godiča, Volarnik (2X), Kamnica, Tbin (3X), Hotejka, Idrijca (2X), Skopičnik, Hotešček, Kremenska grapa, Trebuščica (2X), Porezen, Mlečni potok, Bača (3X), Batava, Milbach, Brezna grapa, Potok, Medvedji potok, Temnak, Kneža (3X), Koritnica, Prošček, Jelenk, Zadlaščica, Globovica in Tolminka). Velike hidroelektrarne na območju občine ni. Zajetje za HE Doblar (jezero pri Mostu na Soči) z zapornico (pri zaselku Podselo) leži v Občini Tolmin.
(16)
Spodbuja se raba sončne energije, fotovoltaike, sistema toplotne črpalke ter ostalih obnovljivih virov energije. Naštete vire izrabe energije je potrebno samostojno preučiti in v posameznih primerih spodbujati njihovo uporabo.
(17)
Daljinskega ogrevanja v Občini Tolmin ni. Vsako gospodinjstvo rešuje problem ogrevanja samostojno, tudi znotraj posameznega objekta.
(18)
Na območju občine ni in tudi ni predvidena oskrba z zemeljskim plinom, tako da se krog uporabnih energentov močno skrči. Za ogrevanje se prednostno uporabljajo drva, poleg drv pa še ekstra lahko kurilno olje in utekočinjen naftni plin.
(19)
Z javno razsvetljavo v občini nista opremljeni le naselji Zadlaz – Žabče in Zadlaz – Čadrg. Ostala naselja so opremljena, vendar je problematična neracionalna poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave.
Komunalna infrastruktura
(20)
Oskrba s pitno in tehnološko vodo je zagotovljena večini uporabnikov na območju Občine Tolmin. Občina ima glede na geografske pogoje dobro vodovodno oskrbo.
(21)
Glavni vodooskrbni sistem na območju Občine Tolmin je sistem Zadlaščica, ki pokriva območje z več kot 5000 prebivalci na območju naselij Tolmin, Zatolmin, Dolje, Žabče, Zadlaz – Žabče, Poljubinj, Prapetno, Modrej, Most na Soči, Bača pri Modreju, Postaja, Idrija pri Bači, Drobočnik in Kozmerice.
(22)
Večina naselij v občini je opremljenih z javnimi vodovodi, iz vaških vodovodov pa se še vedno oskrbujejo naselja Kanalski Lom, Obloke, Trtnik, Kneške Ravne, Bača pri Podbrdu, Bukovski Vrh, Gabrje, Modrejce, Dolenja Trebuša, Hudajužna, Čadrg ter nekateri manjši zaselki. Večina teh sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javne službe. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje. Teh objektov naj bi bilo na območju občine približno 200. Poseben status v sistemu vodooskrbe ima naselje Selce, ki se napaja iz vodooskrbnega sistema Občine Kobarid.
(23)
V občini obratuje šest kanalizacijskih sistemov, priključenih na čistilne naprave, in sicer kanalizacijski sistem Tolmin, Volče, Most na Soči, Modrej, Podbrdo in Tolminske Ravne. Kanalizacijski sistemi Tolmina, Zatolmina in Poljubinja z industrijsko cono se zaključijo v skupni čistilni napravi v Tolminu, naselja Volče z deponijo, Most na Soči, Modrej, Podbrdo ter Tolminske Ravne pa imajo vsaka svoj sistem s svojo čistilno napravo. Glede na prodano količino pitne vode se tako na območju občine čisti približno 60% celotne količine
(24)
Trenutno je z ločenim sistemom za odvod komunalne in padavinske vode v celoti opremljeno le naselje Tolminske Ravne. Ločen sistem v ostalih naseljih predstavlja le del sistema za odvod komunalne in padavinske vode. V teh primerih se meteorne vode izlivajo v Sočo (Tolmin, Volče), Tolminko (Tolmin), Bačo (Podbrdo) in Zadlaščico (Tolminske Ravne).
(25)
Čistilna naprava v Tolminu je prirejena tudi za obdelavo blata iz greznic in malih čistilih naprav.
(26)
Gospodarjenje s komunalnimi odpadki je v občini dobro organizirano. Komunalni odpadki se odlagajo na odlagališču Volče, redno pa se dovažajo iz vseh naselij in zaselkov. V večini naseljih je urejeno ločeno zbiranje odpadkov, in sicer za steklo, plastiko, papir, tekstil ter 'zeleni odrez'. Poleg tega se dvakrat letno zagotavlja odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov. Komunalno podjetje upravlja z deponijo nenevarnih odpadkov v Volčah Kapaciteta deponije zadošča do leta 2015.
(27)
Na območju deponije se je uredil zbirni center za inertne in kosovne odpadke.
(28)
Sanacija črnih odlagališč se v občini ureja sproti. Od uvedbe vsakoletnega zbiranja kosovnih odpadkov se je problematika črnih odlagališč močno izboljšala. V preteklosti sta bili sanirani dve večji odlagališči na Ljubinju in v Hudajužni.
Telekomunikacijska infrastruktura
(29)
Telekomunikacijsko infrastrukturo na območju Občine Tolmin predstavlja širokopasovno omrežje in infrastruktura brezžičnih komunikacij. S širokopasovnim omrežjem so opremljena naselja Tolmin, Poljubinj, Zatolmin, Žabče, Most na Soči in Modrej.
(30)
Na območju Občine Tolmin so locirani naslednji objekti z vgrajenimi telekomunikacijskimi vozliščnimi napravami: LC Čadrg, LC Zadlaz – Čadrg, LC Dolenja Trebuša, LC Gorenja Trebuša, LC Grahovo ob Bači, LC Kneža, LC Most na Soči, LC Pečine, LC Podbrdo, LC Slap ob Idrijci, PX Tolmin in LC Volarje. Omrežje je po večini zemeljsko, zaradi konfiguracije terena in raztresene poselitve pa deloma tudi zračno. Kvaliteta tega omrežja je v glavnem dobra, saj so ga v zadnjih letih posodobili in dogradili. Čez področje poteka tudi del hrbteničnega optičnega kraka v smeri Tolmin–Bovec, Tolmin–Idrija in Tolmin–Nova Gorica. Večina končnih central je z optičnimi povezavami priključena na ta krak in ima s tem zagotovljene širokopasovne povezave.
(31)
V Občini Tolmin obstajajo naselja, kjer ni možen dostop končnih uporabnikov (gospodinjstva, javne institucije, poslovni subjekti) do širokopasovnih povezav, oziroma je dostop le delno možen (zasedenost kablov) – t.i. bele lise. Taka naselja so Čadrg, Daber, Dolgi Laz, Gorenji Log, Grant, Hudajužna, Kanalski Lom, Kneške Ravne, Kuk, Logaršče, Obloke, Porezen, Rut, Stopnik, Stržišče, Tolminske Ravne, Volčanski Ruti, Zakraj in Znojile.