Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin

Občina Tolmin leži na prehodu alpskih, predalpskih, kraških in primorskih krajin. V alpskih krajinah je prisotna velika naravna dinamika, naravni procesi, ranljivost visokogorskega sveta in mikroreliefa ter značilna oblikovanost reliefa. V predalpskih krajinah se upošteva organizacijo prostora gorskih in hribovitih območij, za katere je značilen »celek«, ranljivost podzemnih voda in strukturno vrednost avtohtone vegetacije na ravninskih predelih. V primorskih krajinah se upošteva reliefne in geomorfološke značilnosti ter krajinsko-ekološki pomen naravne zarasti. V kraških krajinah pa se upošteva strukturo kraških oblik.

Krajinsko sliko občine gradijo tipični elementi, kot so ekstenzivni sadovnjaki, travniki, samotne kmetije s celki, cerkvice na vedutno izpostavljenih mestih, seniki, ostanki gozda, omejki in posamezna drevesa v kmetijski krajini …

S krajinsko-ekološkega vidika je matica v krajini Občine Tolmin večinoma gozd. Mozaičnost krajine je v občini zelo velika. Pogosto se pojavljajo večje in manjše zaplate kmetijskih zemljišč ter z ekološkega vidika izredno pomembni vodni koridorji. Predvsem v višjih predelih je gozdne matice več, kot zaplate pa se pojavljajo pašniki, gozdne jase, visokogorski pašniki … V dolini je gozdnih ostankov manj. Prevladujejo večje zaplate kmetijskih zemljišč, ki pa so še vedno prepletene z ostanki gozdne matice (gozdne zaplate in omejki). Ti ostanki dajejo krajinski sliki dolinskega predela občine večjo doživljajsko vrednost ter krajinsko-ekološki pomen.

Občinska krajinska slika je izredno pestra. Kot izredno kvalitetno naj izpostavimo krajinsko sliko območij nad Baško grapo (naselja Rut, Grant, Znojile, Stržišče, Kal), celotnega območja Gorenje Trebuše, gorskega predela občine, območij pašnih planin (planine Sleme, Medrje …), nekaterih dolin (dolini Tolminke, Zadlaščice) ter posameznih izredno kakovostnih doživljajskih območij (ob Soči, posamezne samotne kmetije) …

Med degradacije krajinske slike v občini štejemo zaraščanje in propadanje predvsem višje ležečih kmetijskih površin, odvzeme proda iz vodotokov, energetske objekte na vodotokih, propadajoče pomožne kmetijske objekte ter pomožne kmetijske objekte z oblikovno neustrezno spremenjeno namembnostjo (predvsem vikendi, garaže …).

Kmetijstvo

Kmetijstvo zaznamuje predvsem nižinski del občine (ravnice ob Soči, Idrijci) ter Šentviško planoto. Glavna oblika kmetijske pridelave je večinoma živinoreja, ki je vezana na travnike in pašnike. Ti predstavljajo tudi največji delež kmetijskih površin v občini. Sadovnjaki – večinoma ekstenzivni – in njivske površine, ki se v občini pojavljajo, praviloma ne pomenijo kmetijske proizvodnje, ampak zgolj dodatek za samooskrbo kmetije. Poseben vzorec v krajini in avtohton način kmetijstva pomenijo visokogorski pašniki. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Kmetije velikostnega razreda do 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo kar 54% vseh kmetij. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom.

Gozdarstvo

Z izredno velikim odstotkom (okrog 76%) gozdnatosti je gozd v Občini Tolmin bistvena prvina in sooblikovalec krajine, njegov varovalni in socialni pomen pa postaja za vse ljudi čedalje večji. Poleg tega je veliko kmetijskih zemljišč v zaraščanju (okrog 2% vsega območja občine).

Gozdovi kljub velikim lesnim zalogam (15.000 m3) nimajo bistvenega gospodarskega pomena za občino, in sicer zaradi problematične dostopnosti do gospodarskih gozdov in nerentabilnost spravila lesa. Gospodarski pomen gozdov je zato izražen le kot dopolnilna dejavnost nekaterih kmetij.

Skupno je v Občini Tolmin zavarovanih 20% vseh gozdnih površin. Od tega je 0,2% gozdov s posebnim namenom in 18,8% varovalnih gozdov.

Pridobivanje mineralnih surovin

V občini je predvsem aktualen odvzem proda iz vodotokov. Trenutno se prod odvzema na lokacijah ob Soči, Godiči in Bači. Dejavnost je problematična z vidika poseganja v vodne ekosisteme ter z vidika motenj (predvsem hrup, prah …), ki jih povzroča drugim dejavnostim, ki uporabljajo isti prostor. Nekaj je tudi odprtih kopov, ki večinoma niso legalizirani.

Naravne in kulturne kakovosti

Občina Tolmin je zelo bogata z naravnimi in kulturnimi kakovostmi. Različni sistemi varstva narave se večinoma prekrivajo in so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih rekah – Soči, Idrijci, Bači … Na omenjenih območjih se tako pogosto prekrivajo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. Kar 49% celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (Bača pri Podbrdu, Čadrg, Rut, Tolminske Ravne …), arheološke (Most na Soči, Koritnica …), zgodovinske (Krnsko pogorje, Mengore). Med pomembnejša območja kulturne dediščine sodita območji, imenovani Rut–Grant–Stržišče–Kal ter Podkrnske vasi in planine, ki sta opredeljeni kot območji kompleksnega varstva v odprtem prostoru. Velika naravna ohranjenost in kakovostna kulturna krajina predstavljata velik potencial za razvoj turizma in rekreacije.

Turizem in rekreacija

Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost na prostem. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje, vodni športi, padalstvo in zmajarstvo … Z vidika pohodništva in planinarjenja je urejenih veliko sprehajalnih poti ob jezeru in rekah, veliko je urejenih dostopov do slapov in korit. Zanimivi so tudi gozdovi, visokogorski pašniki s planšarijami in gorske vasi. Pomembne so tudi ture med Krnom in Črno prstjo ter učne poti (Kosmačeva učna pot, Pot po Rapalski meji, Čez Most po modrost, Pot miru …). Za kolesarjenje so pomembne kolesarske poti po Kolovratu in dolini Tolminke, v Grudnico in Špile, po dolini Trebuščice, krožna pot po Šentviški planoti, poti po Baški Grapi …

Z vidika vodnih in obvodnih športov so zanimive reke Soča, Tolminka, Bača in Idrijca (kopanje, kajakaštvo, ribištvo …) pa tudi soteska Pršjak (soteskanje). Pomembne aktivnosti v naravi so še jadralno padalstvo (vzletišče Kobala, pristajališče Tolmin), športno plezanje (Čiginj, Slap ob Idrijci, Ljubinj, Koritnica) in jamarstvo (Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Potresna nevarnost v Občini Tolmin je ena največjih na območju Slovenije, saj so Posočje v zadnjih petdesetih letih prizadeli trije močni potresi.

Med vsakoletnimi neurij se v občini sprožijo manjši plazovi, ki pa naselij navadno ne prizadenejo. Največja nevarnost zemeljskih plazov v neposredni bližini naselij se pojavlja v okolici naselij Poljubinj, Grahovo, Podbrdo, Kneža in Kuk.

Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplavljanju infrastrukture pa se zaradi karakteristik območja praktično ni mogoče izogniti.

Predvsem v sušnih obdobjih obstaja velika nevarnost požarov v naravi. Najbolj ogrožena območja so ob železniški progi Nova Gorica–Jesenice, in sicer zaradi iskrenja, ki ga povzročajo vlaki, ter gozdnata območja, ki so v primeru požara tudi slabše dostopna.

Evidentirani so naslednji objekti za skladiščenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi: Hidria AET Tolmin, Avtoprevoz Tolmin, GALD, Gostol TST Čiginj, Metalfleks Tolmin, Pekarna Milinotest Tolmin, Mercator in druge trgovske firme ter obstoječi bencinski servisi v Tolminu, Mostu na Soči in Podbrdu.