32. člen
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1)
Za naselja Rut, Stržišče, Podbrdo in Čadrg se zagotovi celovita prenova naselij, za naselja Šentviška Gora, Most na Soči, Grant, Kal, Znojile in Tolminske Ravne pa delna prenova naselij.
(2)
Največje širitve in notranji razvoj se načrtujejo za naselje Tolmin, Modrej, Poljubinj in Podbrdo. V mestu Tolmin se predvideva širitev jedra, stanovanjske gradnje, poslovno-obrtne ter industrijske cone in premestitev športnih površin. Večje širitve so predvidene tudi v naseljih Šentviška Gora, Kneža, Idrija pri Bači, Kamno, Volče in Žabče.
(3)
Notranji razvoj naselja se zagotavlja za naselja Tolmin, Most na Soči, Poljubinj, Podbrdo, Kamno, Kneža, Volče, Pečine, Klavže, Koritnica, Čiginj, Gabrje in Volarje. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.
(4)
Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(5)
Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi potmi in pešpotmi.
(6)
Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.
(7)
V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.
(8)
V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(9)
Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(10)
Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.
(11)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš in v katerih se lahko zagotavlja zadosten obseg površin za mirujoči promet.
(12)
Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
(13)
Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, velikih naklonih, poplavnih zemljiščih…), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.