39. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Razvoj krajine v Občini Tolmin bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
(2)
Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Zato se v največji možni meri nova poselitvena in infrastrukturna območja načrtuje izven takih območij. Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.
(3)
Krajina v Občini Tolmin se bo razvijala v treh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.
(4)
Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala območja skrajnega severa občine in sicer od Krna do Črne prsti, območje Kolovrata ter območja nad Idrijco in Hotenjo. Gre za območja, kjer prevladujejo strnjeni gozdovi in visokogorski habitati.
(5)
Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala območja s tradicionalno rabo ter značilno razpršeno poselitvijo. Ta so Šentviška planota, Gorenja Trebuša, Banjšice, Volčanski Ruti, območja nekaterih vasi nad Baško grapo (Stržišče, Kal …) ter območja nekaterih vasi znotraj Triglavskega narodnega parka (Čadrg, Zadlaz – Čadrg, Ravne).
(6)
Kot intenzivnejša kmetijska krajina se bodo razvijale ravnice ob Soči in Idrijci, ki imajo večji pridelovalni potencial tal in niso ovira poselitvenemu prostoru.
(7)
Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.