40. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1)
Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Najboljša kmetijska zemljišča, ki jih bo občina namenjala za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotavljala trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru ter na podlagi ranljivosti prostora v podrobnejših prostorskih aktih. Taka območja so ravnice ob Soči, Idrijci ter nekatera območja Šentviške planote.
(2)
Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot – torej na vseh območjih s tradicionalnimi krajinskimi prvinami …
(3)
Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, je treba kmetovanje prilagoditi razmeram. Prav tako na območju zaradi neugodnih vremenskih razmer (burja, zmrzali, suša).
(4)
Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleža vegetacijskih prvin ter renaturacije vodotokov.
(5)
Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
(6)
Na območju občine se spodbuja pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo.
(7)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov, mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma.
(8)
Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.
(9)
Kmetijska dejavnost na Šentviški in Banjški planoti se izvaja v skladu z omejitvami zaradi varstva vodnih virov.
(10)
Kmetijska dejavnost se izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.