Nekatere transakcije, ki lahko vsebujejo več dolžniških instrumentov in za katere se zdi, da imajo značilnosti, opisane v B4.1.20. členu, so dejansko posojilne pogodbe, ki so strukturirane tako, da upniku (ali skupini upnikov) nudijo boljše kreditno zavarovanje. Na primer, ustanovi se lahko strukturirano podjetje, katerega namen je posedovanje sredstev, ki so podlaga, ki bodo ustvarjala denarne tokove za poplačilo upnika. Strukturirano podjetje izda nadrejene in podrejene dolžniške instrumente. Upnik poseduje nadrejeni dolžniški instrument, podjetje, ki sponzorira strukturirano podjetje, ki poseduje podrejeni dolžniški instrument, pa nima dejanske zmožnosti prodati podrejeni instrument, ne da bi nadrejeni dolžniški instrument postal plačljiv. Imetniki takih dolžniških instrumentov namesto B4.1.21.–B4.1.26. člena uporabljajo B4.1.7.–B4.1.19. člen.
Vstopite v TFL 