Če finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil časovni okvir ali znesek pogodbenih denarnih tokov (na primer, če se sredstvo lahko predčasno odplača pred zapadlostjo ali se lahko njegovo trajanje podaljša), mora podjetje ugotoviti, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali v obdobju trajanja instrumenta zaradi navedenega pogodbenega pogoja, izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej, ne glede na verjetnost, da bo prišlo do spremembe pogodbenih denarnih tokov. Podjetje bo morda moralo oceniti tudi naravo morebitnih pogojnih dogodkov (tj. sprožilcev), ki bi spremenili časovni okvir ali znesek pogodbenih denarnih tokov. Čeprav narava pogojnega dogodka sama po sebi ni odločilen dejavnik pri oceni, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti, je lahko kazalnik. Na primer, primerjajte finančni instrument z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če dolžnik zamudi z določenim številom plačil, s finančnim instrumentom z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če določen indeks lastniških vrednostnih papirjev doseže določeno raven. Pri prvem finančnem instrumentu je bolj verjetno, da bodo pogodbeni denarni tokovi v obdobju trajanja instrumenta izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice zaradi razmerja med zamujenimi plačili in povečanjem kreditnega tveganja. Pri prvem finančnem instrumentu se narava pogojnega dogodka neposredno nanaša na spremembe osnovnih tveganj in stroškov posojanja, pri čemer se pogodbeni denarni tokovi spreminjajo v isto smer (glej tudi B4.1.18. člen).
Vstopite v TFL 