(1)
Zavarovana oseba ima pravico do aparata za določanje glukoze v krvi, kadar je usposobljena za izvajanje samokontrole in zdravljenje nestabilne sladkorne bolezni pri zdravljenju z inzulinom in pri kombiniranem peroralnem zdravljenju, pri katerem je pričakovati prehod na inzulinsko zdravljenje, če je zavarovana oseba usposobljena spremljati zdravljenje na osnovi rezultatov samokontrole.
(2)
Zavarovana oseba do 15. leta starosti, pri kateri z večkratnimi injekcijami dnevno ni mogoče doseči ciljnih vrednosti glikemije oziroma HbA1c, pri čemer diabetolog oceni, da ni drugega razloga za nezadovoljivo učinkovitost zdravljenja razen terapevtične uporabe inzulina, je upravičena do inzulinske črpalke in pripadajočega potrošnega materiala. Otroci do 7. leta starosti, ki se zdravijo za sladkorno boleznijo tipa 1, so do inzulinske črpalke in pripadajočega potrošnega materiala upravičeni pri velikih in pogostih nihanjih krvnega sladkorja, ki povzročajo slabo presnovno urejenost in te otroke tako kratkoročno kot dolgoročno ogrožajo. Potrošni material za inzulinsko črpalko obsega infuzijski set, rezervar oziroma komplet ampul in potisno paličico z navojem.