(1)
Zavarovane osebe imajo pravico do bolnišničnega zdravljenja, ki obsega:
1.
strokovno, tehnološko in organizacijsko zahtevnejše storitve diagnostike in zdravljenja ter medicinske rehabilitacije, ki jih ni mogoče opraviti v osnovni ali specialistično-ambulantni dejavnosti oziroma v zdraviliščih;
2.
zdravstveno nego med bolnišničnim zdravljenjem;
3.
nastanitev in prehrano med bivanjem v bolnišnici;
4.
nastanitev in prehrano v bolnišnici samo podnevi (dnevna bolnišnica);
5.
zagotavljanje zdravil in obvezilnega materiala;
6.
pripomočke, ki so potrebni za opravljanje storitev, zaradi katerih je bila zavarovana oseba sprejeta na zdravljenje;
(2)
Med pravice do bolnišničnega zdravljenja štejejo tudi zdravstvene storitve in nega v zvezi s porodom.