1.
Razen v primerih iz 3. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v Sloveniji ali v Hrvaški izpolnjeni neprekinjeno.
2.
Razen v primerih iz 3. člena tega člena, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Hrvaške v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Hrvaške na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Hrvaške in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Hrvaški ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 6. členu tega odloka; in
b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Hrvaške ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Hrvaške. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Hrvaške z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Hrvaške, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 5. člena tega odloka.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Hrvaške, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.