5. člen
(stanje in značilnosti ter težnje in problemi prostorskega razvoja v občini)
Geografske in družbene značilnosti
(1)
Občina Cerkno se razteza na 131,3 km2 in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri in Tolmin.
(2)
Na območju občine v 30 naseljih živi 4799 prebivalcev (podatki iz l. 2012). Demografski kazalci kažejo, da je območje ogroženo, saj prebivalstvo v skupnem številu počasi nazaduje.
Poselitev
(3)
Občina ima 30 naselij. Od teh ima več kot polovica naselij manj kot 100 prebivalcev in tretjina naselij ima 100–200 prebivalcev. Več kot 200 prebivalcev je v štirih naseljih, in sicer v Cerknem, Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih in Šebreljah.
(4)
Razvoj poselitve v Občini Cerkno v zadnjem obdobju opredeljujeta urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v naselju Cerkno z okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine. Pojavljajo se zlasti težnje po individualni stanovanjski gradnji ter širitvi gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine.
(5)
Od vseh naselij v Občini je Cerkno edino večje urbano naselje s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter površinami za proizvodnjo in obrt v okviru gospodarske cone. Preostalo poselitev v občini tvorijo vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj manj urbaniziranega podeželja s slabšo dostopnostjo v hribovitem območju z redko poselitvijo. Občina Cerkno je z regionalnega vidika močno vezana na Tolmin in Idrijo, z občinskega vidika pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Cerkno. Le-to je poleg občinskega središča tudi eno glavnih občinskih zaposlitvenih centrov. Zato so dnevne delovne migracije v Cerkno izrazite. Občina Cerkno pritegne delovno silo tudi iz drugih občin – iz Tolmina, Idrije, Gorenje vasi, Železnikov in Žirov.
(6)
V občini je stopnja brezposelnosti izredno nizka. Giblje se okrog 4 %. Največ primanjkuje visoko izobražene delovne sile ter delovne sile s tehniško izobrazbo. Neustrezna je tudi njena starostna struktura. Pomembna gospodarske panoga v Občini Cerkno je tudi turizem. Ta je vezan predvsem na športe v naravi – pohodništvo, kolesarjenje ter zimski športi.
(7)
Družbena infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita, tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večino družbene infrastrukture je skoncentrirane v naselju Cerkno.
Gospodarska javna infrastruktura
Prometna infrastruktura
(8)
V občini je približno 294,5 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 37,9 km državnih in 102,9 km lokalnih cest, 153,7 km pa je javnih poti.
(9)
Glavno prometnico skozi občino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2–Dolenja Trebuša–Želin, G2–Želin–Spodnja Idrija (Marof)), imenovana tudi »Keltika«. Ta je na nekaterih mestih še vedno neprimerna za promet, ki ga prevzema.
(10)
Poleg »Keltike« občino z osrednjo Slovenijo povezujejo še državne ceste R1–Cerkno–Želin, R1–Sovodenj–Cerkno ter RT–Novaki–Cerkno.
(11)
Z regionalnega vidika so pomembne še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino, čez Podlanišče v Staro Oselico, čez Podpleče v Hotavlje in čez Gorenje Novake v dolino Kopačnice.
(12)
Glavne probleme na področju prometne infrastrukture v občini predstavljajo neustrezne prometne povezave naselij v odmaknjenih predelih občine s centralnim delom občine, kakor tudi povezovanje občine z ostalimi deli regije in države.
(13)
Problematična je tudi glavna cesta skozi naselje Cerkno. Le-to je potrebno preurediti in premestiti. V naselju Cerkno se pojavljajo tudi problemi zaradi pomanjkanja parkirnih mest.
(14)
Problemi s parkiranjem pa se pojavljajo tudi ob turističnih območjih oziroma točkah (Bolnica Franja, izhodišča kolesarskih, pohodniških in jahalnih poti). Poseben problem predstavljajo neorganizirana kamionska parkirišča.
(15)
Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – predvsem naselje Cerkno z okoliškimi naselji. Javni prevoz je zagotovljen samo v večjih naseljih ob glavnih cestah, ostala naselja so povezana s šolskim prevozom ali delavskimi avtobusi.
Energetska infrastruktura
(16)
Občina proizvaja električno energijo, katero pridobiva z veliko količino malih hidroelektrarn. Male hidroelektrarne so zgoščeno locirane na vodotokih Cerknica in Zapoška. Pojavljajo pa se še na vodotokih Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Luknjica, Oresovka, Hobovščica in Trševka.
(17)
V občini se pojavljajo težnje po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate, zato so nekatere pobude problematične.
(18)
Glavni prenosni elektroenergetski vod v občini je 110 kV daljnovod Tolmin–Cerkno ter 110 kV Cerkno–Idrija. Distribucijsko omrežje tvori omrežje 20 kV daljnovodov. Vsa naselja imajo zadostno zmogljivo električno omrežje.
(19)
Glavni energent, ki se uporablja v individualnih kuriščih ter v večjih industrijskih kotlih oziroma v kotlih za centralno ogrevanje večjih objektov ali skupin objektov, je kurilno olje.
(20)
Raba ostalih, tudi obnovljivih virov energije, je še vedno zanemarljivo majhna.
Komunalna infrastruktura
(21)
Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo, probleme z oskrbo z vodo imajo le nekatera naselja – Šebrelje, Zakriž, Dolenji Novaki in zaselek Bukovega – Laharn. Večina naselij je priključena na javno vodovodno omrežje. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode. Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta ni kontrolirana. Gre za območja naselij Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Poljane in Police. Večina vodooskrbnih sistemov je javnih. Večina vaških vodovodnih sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javnega upravljavca. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje.
(22)
Na območju občine ima samo naselje Cerkno urejeno kanalizacijo s čistilno napravo. Poleg Cerknega so kanalizacijski vodi prisotni še v nekaterih drugih naseljih. V teh naseljih kanalizacijski vodi niso povezani v kanalizacijski sistem, niti se nobena od navedenih kanalizacij ne konča ustrezno – torej s čistilno napravo. Vsi objekti v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, imajo odpadne vode speljane v greznice.
(23)
Čistilna naprava je locirana dolvodno od tovarne ETA. Kapaciteta naprave je 5000 PE.
(24)
Komunalni odpadki iz Občine Cerkno se organizirano odvažajo v občini Logatec in Lenart. V Gorenjih Novakih je urejeno odlagališče kremenčevega peska. Ob čistilni napravi v Cerknem je vzpostavljen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.
Kmetijstvo
(25)
Kmetijstvo zaznamuje predvsem planotaste predele občine, v obliki celkov pa tudi hribovitejša območja. Glavna kmetijska panoga je živinoreja. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom in gozdarstvom.
Gozdarstvo
(26)
Na območju Občine Cerkno je 8008 hektarjev gozdov. Od tega je 1551 hektarjev varovalnih gozdov, kar znaša približno 19 % gozdov na območju občine. Ostali gozdovi so večinoma lesnoproizvodni. Gozd je zanimiv tudi z vidika turizma in rekreacije v naravnem okolju.
Pridobivanje mineralnih surovin
(27)
V občini je edini kamnolom s koncesijo za izkoriščanje kamnolom Laharn (Bukovo). Pojavljajo pa se tudi manjši nelegalni kopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih je treba sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin.
Naravne in kulturne kakovosti
(28)
Režimi varstva narave so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih vodotokih. Na območjih se pogosto prekrivajo tako območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. 18,5 % celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (zaselek Krtečne, Police …), arheološke (Dolenja vas s sv. Ivanom, Grad in Kazarsko, Vrata …), sakralne (veliko število cerkva) ... Najpomembnejša kulturna dediščina v občini je Bolnica Franja, ki je edina kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena, valorizirani za spomenik državnega pomena pa sta še Domačija Franceta Bevka in arheološko najdišče Divje babe.
Turizem in rekreacija
(29)
Glavno turistično – rekreacijsko območje v občini je smučišče Črni vrh. Sodobna infrastruktura, združena z izjemno naravno in kulturno krajino, ga postavlja v vrh slovenskih smučišč.
(30)
Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost v odprtem prostoru. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje ter jahanje. Urejenih je veliko sprehajalnih, planinskih, jahalnih in kolesarskih poti, predvsem na Šebreljski planoti, Cerkljanskem vrhu, v Bukovem z Zakojco ter Gorenjih Novakih.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(31)
Največjo nevarnost naravnih nesreč predstavljajo poplave ter plazovi. Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplave večinoma prizadenejo infrastrukturo in ne stanovanjskih objektov. Najbolj poplavljata Zapoška in Cerknica.
(32)
Teren je v občini najbolj plazovit na severnem območju občine, in sicer na širšem območju naselij Gorje, Poče in Laznica.
(33)
V občini sta visoki tudi potresna in požarna ogroženost. Požari so najpogostejši v gozdovih.