28. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1)
Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(2)
V gozdovih je možno izvajanje dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom.
(3)
Ohranjati je treba območja strnjenih gozdov.
(4)
Skupin dreves in posameznih dreves ter obvodne vegetacije v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.
(5)
Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij.
(6)
Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev oziroma rekreacijo, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.
(7)
Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se izboljšuje odprtost gozdov z gozdnimi cestami.
(8)
V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v prostor praviloma niso dopustni. Izjema so manjši objekti gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo.
(9)
Posegi v gozd so možni tam, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin (povratna raba kmetijskih površin).
(10)
Krčitve varovalnih gozdov praviloma niso dovoljene.
(11)
Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, mora biti v skladu z zanje določenimi režimi.
(12)
Pri izvajanju gozdnogospodarskih posegov v prostor je treba zagotavljati, da se ne ogrozijo vodni viri, povzročijo erozijski procesi, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj, prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravna ali kulturna dediščina oziroma ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.