36. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1)
Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2)
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3)
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.
(4)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.
(5)
Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(6)
Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.
(7)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture, turizma in rekreacije in drugih dovoljenih dejavnosti.
(8)
Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(9)
Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer se ne bo spremenilo ekološko stanje gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal.
(10)
Sprememba rabe iz gozda v kmetijska zemljišča naj se izvaja le v primerih, ko niso ogroženi habitati ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.