27. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1)
Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v trajno varovana kmetijska zemljišča in ostala kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jih bo občina namenjala za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo občina zagotavljala trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.
(2)
Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot – torej na vseh območjih s tradicionalnimi krajinskimi prvinami, predvsem celki.
(3)
Na območju občine se spodbujata pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.
(4)
Na območjih ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda ter neugodnih vremenskih razmer (zmrzali, suša, neurja) je treba kmetovanje prilagoditi razmeram.
(5)
Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
(6)
Kmetijsko dejavnost je na območjih varstva vodnih virov treba prilagoditi režimom varstva.
(7)
Kmetijska dejavnost se izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.