Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na komunalni ureditvi naselij in turističnih območjih, na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, na ureditvi dodatnih turističnih kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi lokalnega javnega prometa.

Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture se usmerja v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev dodatnih turističnih poti na Goričkem. Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena nova železniška proga Beltinci (Murska Sobota–Lendava) in je v sklopu rekonstrukcije železniške proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš, obvozna proga mesta Murska Sobota. Ena od variant načrtovane obvozne proge, v naselju Noršinci tangira tudi občino.

Znotraj občinskega središča in sosednjih bolj urbaniziranih naseljih (Martjanci, Prosenjakovci, Bogojina, Fokovci) se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

Istočasno se zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.

Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa zadovoljivo razvit. Avtobusni promet je urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih (v nadaljevanju: tk) omrežij ter gradnjo ter povezovanje optičnih in drugih omrežij.

Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija, energija biomase in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih pridelkov. Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.

Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode, se bo uporabljala v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko ogrevanje gospodinjstev/stanovanj. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.

Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je bila občina vključena v regionalno zasnovo vodooskrbe Pomurja.

Občina načrtuje izgradnjo kanalizacije tudi v naseljih, kjer odvod fekalnih voda še ni rešen. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja. Na območjih, kjer ni predvidenega kanalizacijskega omrežja, občina načrtuje in sofinancira nakup ter vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.

Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se jih ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se spelje v površinske odvodnike, na način, da se ne poslabša vodni režim in stanje voda.

V občini je večji vodotok potok Ledava ter vodotok Curek, ki prečka državno mejo, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki: Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali potoki, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva se načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih. V občini je predvidena ureditev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob zadrugi v Fokovcih. Deponija za ruševine in gradbeni material je na območju namenjenem za posebne dejavnosti v Bogojini.

Naravovarstvene usmeritve pri umeščanju gospodarske javne infrastrukture v prostor:

Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.