Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

Kot razpršeno poselitev izven strnjenih delov naselij, kjer je značilna nizka gostota poselitve, demografska ogroženost, starejši in razpršeni objekti, zgrajeni pred letom 1967 se opredeli dele naselij Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Kančevci, Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci, Bukovnica, Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Suhi vrh, Ivanovci, Krnci, Andrejci, Sebeborci, Moravci, Bogojina, Filovci, Tešanovci in Križevci.

Na območju občine se razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja na:

Izven naselij se ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora, dislocirano ali na robovih, predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih.

Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve.

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Na teh območjih je možna gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja pri čemer se upošteva tudi vzorec obstoječe razporeditve objektov na parceli ter velikost objektov, s čimer se prispeva k ohranjanju in razvoju kulturne krajine.

Pri gradnji objektov na območju razpršene poselitve se ohranja skladnost med funkcijami območja, grajeno strukturo oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja smotrna raba prostora in umešča objekte v bližino grajenih struktur na način, da so vizualno manj izpostavljeni. Ti objekti ne smejo ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora kakovosti, naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin). Stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.