Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:

vsi gradbeni inženirski objekti razen objekti industrijski gradbeni kompleksi in zahtevni objekti iz drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki. Čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča.

V EUP MT 24 je na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, poleg primarne rabe dopustna zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja ter gradnja in postavitev premičnih čebelnjakov, gozdne in sprehajalne poti, naravnega ribnika, javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh, postavitev ograje, ki mora biti ozelenjena, postavitev klopi in košev za smeti ter posegov, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Posegi iz Priloge 2 so dovoljeni, če so skladni z načrtovano dejavnostjo na območju EUP MT 24.

EUP IC 7 – na območju gozda ob gramoznici Ivanci je poleg primarne rabe dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter ureditev dodatnih sprehajalnih poti. V EUP se eventualni infrastrukturni objekti in naprave urejajo na njenem robu ali izven. EUP je v območju pomembnejše podtalnice. Na tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.

ostalo:

krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi,

posegi za rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,

vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima,

objekti za potrebe zaščite in reševanja,

objekte in naprave za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje,

športne in rekreacijske površine pri katerih ni potrebna odstranitev drevja, kot so paintball, adrenalinski park ipd.

ureditev javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh,

postavitev smerokazov oziroma neprometne obvestilne signalizacije, panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo pod nezahtevne in enostavne objekte ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije,

objekti iz Priloge 2.

Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem primeru nosi odgovornost za nastalo škodo, v primeru porušitve drevja, investitor.

Dopustni so posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov, cestnih usekov, nasipov ter raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja območja ter da se po raziskovanju zemljišča povrnejo v prvotno stanje.

Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.

Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča

Na območju gozdnih zemljišč, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. V primeru agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim statusom se upošteva usmeritve iz 75. člena.

V EUP, kjer so poplavna območja, so na gozdnih zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82. člena tega odloka.

Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP, se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

Na območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva določila 82. člena tega odloka.

Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.