32. člen
(strnjena naselja v nižinskem delu – SK)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V EUP z oznakami BG 1, FI 5, IC 3, LU 7, MA 8, ML 3, MT 12, NO 2 in TE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:
– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,
(2)
V EUP BG 1, BG 11, FI 5, IC 3, MA 8, ML 3, MT 12, TE 2 in TE 5, so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in z oznako PNRP CU, ki so namenjena za družbene, socialne, vzgojne, verske, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:
(3)
Na območju EUP MT 12 in NO 2, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:
(4)
V EUP ML 3 in NO 2, ki sta namenjeni urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP iz 54. člena tega odloka.
(5)
Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
(6)
Na območju PNRP v EUP FI 5, NO 2, MA 8, ML 3, MT 12 in BG 1, ki je namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.
(7)
V EUP TE 2 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov in namestitev urbane opreme (sedežne klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica, paviljon ipd.) ter objekti iz Priloge 2.
(1)
Pri umeščanju novih objektov se upošteva vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.
(2)
Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače.
(3)
Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.
(4)
Na območju z oznako PNRP CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednje zemljišče, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.
(5)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.
(6)
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(7)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki znaša 0,4 na SK, 0,6 na CD in CU ter 0,8 na IK.
(2)
Višina stanovanjskih stavb je do dve etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na objektih s K+P+M ali objekti z mansardo so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna.
(3)
Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, stavb za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.
(4)
V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.
(5)
Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
(6)
Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(7)
Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
(1)
Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. Stanovanjski objekti v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.
(2)
Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).
(3)
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma vzporedne s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši nakloni strešin so dopustni pri nestanovanjskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehah se lahko uredijo frčade, strešna in pultna okna. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki.
(4)
Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
(5)
Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(6)
Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu, ki je avtohton.
(7)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V ozadju domačij se zasadijo stare sorte sadnega drevja.
(8)
Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enotne višine. Bele plastične in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.
(9)
Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu, ograje ob parcelni meji pa so lahko višine 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.
(10)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
(11)
Urbana oprema mora biti oblikovano enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enotne materiale.
(12)
Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(1)
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.
(2)
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.
(3)
Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
(1)
Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
(1)
V EUP BG 1, FI 5, IC 3, MA 8, NO 2 in TE 2 se upošteva pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim sadovnjakom).
(2)
EUP BG 1, ki je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva splošne in skupne pogoje iz 75. člena tega odloka.
(3)
V EUP BG 1 in TE 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.
V EUP BG 1 se v primeru gradenj novih objektov okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP TE 2 se pri izvajanju ureditev naj ne posega v obrežno zarast ali strugo potoka. Na nepozidanih površinah naj se v največji možni meri ohranja travišča.
(4)
EUP BG 1 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.
(5)
EUP FI 5 (Pm, Pp), IC 3 (Pm, Ps, Pp), LU 7 (Pm, Ps), MA 8 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), MT 12 (Pp), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in TE 2 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno na EUP IC 3, MA 8 upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju poplav v EUP IC 3 in MA 8 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.
(6)
EUP FI 5 je v tretjem varstvenem pasu vodnega vira, zato se pri posegih upošteva občinski predpis o vodovarstvenih območjih vodnih virov.
(7)
Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 5, MT 12 in TE 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(8)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.