82. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)
Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)
Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.
(3)
Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4)
Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
(5)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(6)
Pri načrtovanju posegov na območju poplav je treba upoštevati omejitve in omilitvene ukrepe, ki jih podajajo elaborati:
-
Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, št. proj. 1275/2010, 1276/2010, 1287/2010, Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2010, dopolnitev februar 2013;
-
Izdelava hidrološko-hidravlične študije z novelacijo poplavnih kart za Martjanski potok z vključeno akumulacijo Sebeborci, št. proj. 107/2014, T-PRING d.o.o., februar 2014;
-
Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, novelacija poplavnih kart zaradi izgradnje akumulacije Sebeborci, št. proj. 110/2014, T-PRING d.o.o., april 2014, dopolnitev maj 2017.
Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
(7)
Poplavna območja:
-
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
-
Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
-
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
-
Ne glede na določbe druge in tretje alinee so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(8)
Za posege, ki so dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih in za posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda ipd.) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede na zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo, ki ga izda pristojni organ za vode.
(9)
Pri načrtovanju ureditev je treba v čim večji meri ohraniti obstoječe retenzijske (razlivne) površine in je treba vse ureditve načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(10)
Na vseh evidentiranih območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(11)
Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov, erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove materialne dobrine.
(12)
V občini so plazljiva in erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor za slednje načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(13)
Na erozijskem območju je prepovedano:
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
-
ogoljevanje površin,
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
-
zasipavanje izvirov,
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
-
odvzemanje naplavin z dna ali brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
-
vlačenje lesa.
(14)
Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
-
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
-
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
-
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje.
(15)
Na gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
(16)
Na območju obstoječih objektov merske mreže za monitoring podzemnih voda se izvajajo posegi na način, da:
-
ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu od objekta merske mreže,
-
ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
-
se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,
-
bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,
-
je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(17)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti in projektnim pospeškom tal.