57. člen
(pogoji glede namembnosti in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1, K2)
(1)
Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije). Na območju z naravovarstvenim statusom agrarne operacije v k.o. Andrejci, k.o. Bogojina, k.o. Filovci, k.o. Fokovci, k.o. Ivanovci, k.o. Kančevci, k.o. Krnci, k.o. Lončarovci, k.o. Moravci, k.o. Selo, k.o. Središče in k.o. Suhi vrh ter na celotnem območju KP Goričko, EPO, Natura 2000 in območju naravnih vrednot pod pogoji iz 75. člena,
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
(2)
V EUP EU 6 je med kmetijskimi zemljišči območje stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine, z oznako PNRP ZD. Na teh območjih je dopustna zasaditev nizkega drevja in grmičevja ter posegi za objekte:
(3)
Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in VC, se upoštevajo PIP iz 55. in 59. členih tega odloka.
(4)
V EU 6 in EU 8, na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.
(5)
Na območju EUP IN 7, z oznako PNRP K2, je predvidena ureditev zadrževalnika z namenom namakanja in zadrževanja vode za namene namakanja sadnega drevja. Na območju so poleg primarne rabe in posegi iz prvega odstavka tega člena, možni posegi ter gradnja objektov in naprav za ureditev zadrževalnika, distribucijo vode ter drugih naprav za izvajanje dejavnosti namakanja in zadrževanja vode. Na območju gozdov (G) se upoštevajo pogoji iz 58. člena tega odloka ter na območju voda (VC) pogoji iz 59. člena tega odloka. V EUP so dovoljeni posegi, ki so za posamezno namensko rabo določeni v Prilogi 2.
(6)
Na območju EUP NO 8, z oznako PNRP K1, je obstoječe vzletišče za zmajarje in modelarje. Na območju so poleg primarne rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena, možni posegi za vzdrževanje in odstranitev obstoječega vzletišča. Ohranijo, vzdržujejo, odstranijo se lahko markirni elementi in obstoječi pritlični montažni objekt. Po opustitvi dejavnosti se objekt odstrani, zemljišče rekultivira in vzpostavi v prvotno stanje.
(7)
Na območju EUP BG 6, z oznako PNRP K1, je predvidena ureditev vzorčnih vrtov poleg posegov iz prvega odstavka tega člena in posegov iz Priloge 2.
(8)
V EUP KA 8, z oznako PNRP K1, se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno igrišče. Na območju je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki služijo dejavnosti na območju.
(9)
Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, na katerih je obstoječe ali načrtovano namakanje, je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena dopustna še gradnja in postavitev namakalnih sistemov.
(10)
Vse posege na območja varstva narave je možno izvesti ob predhodni pridobitvi naravovarstvenega dovoljenja ali soglasja.
(11)
Pri rekonstrukciji prometnih površin so vključena vzdrževalna dela in odstranitev lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti in se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge PNRP. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti).
(12)
Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
(13)
Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(14)
Na območjih, kjer se lahko izvajajo komasacije, se lahko izvedejo tudi na območju drugih EUP in namenskih rabah (kot so: gozdne, prometne, vodne površine, stavbna zemljišča in drugo), ki mejijo ali se nahajajo znotraj območij komasacij oziroma v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če drug predpis ne določa drugače. Na območjih z naravovarstvenim in kulturnovarstvenim statusom pod pogoji in v soglasju pristojne varstvene službe.
(1)
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi dejavnosti ali objekta zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(2)
Glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva določila 64. člena. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(1)
Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih.
(2)
GJI se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3)
Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
(1)
Na območju kmetijskih zemljišč je več enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij. Po posameznih tipih kulturne dediščine, ki so razvidni iz javnih evidenc EŠD in iz priloge k OPN Prikaz stanja prostora, se upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka.
(2)
Na območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji arheološke dediščine je ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje, agromelioracije, itd.) potrebno upoštevati splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3)
V območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine je dopustna gradnja ali postavitev objektov na zahtevo kulturno varstvene službe, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(4)
V EUP, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravne vrednote, se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, iz 75. člena tega odloka.
(5)
V EUP IN 7 se pri ureditvi (za zmanjšanje negativnega vpliva na SCI Goričko) na območju z lesno obrežno zarastjo ohranja obstoječo namensko rabo. Zahodni del zajetja naj se ohranja kot mirna cona, v katero se ne posega, dostop do vode se lahko uredi le na vzhodni strani, pri urejanju zajemanja s potoka naj se v obrežno zarast potoka ali strugo posega v najmanjši možni meri. Pri ureditvi zadrževalnika je potrebno zagotoviti prehodnost vodnih organizmov in ekološko sprejemljivi pretok.
(6)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka odvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.
(7)
Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo in so v območjih z naravovarstvenih statusom, se raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinskotvorne, habitatske in biodivezitetne lastnosti območij, ni dovoljen.
(8)
Na območju naravnih vrednot se vzpostavlja povezovalne ekološke koridorje ali pasove. Na območju naravnih vrednot ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodivezitetne značilnosti območja.
(9)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(10)
V EUP, kjer so poplavna območja, so na kmetijskih zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP na območju poplav veljajo določila 82. člena tega odloka.
(11)
Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.
(12)
V EUP, kjer so območja izvedenih hidromelioracij (HMO), se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(13)
V EUP, ki se nahajajo na območju požarne ogroženosti, se upoštevajo določila 82. člena tega odloka.
(14)
Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.
(15)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.