79. člen
(varstvo gozdov)
(1)
Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: ZGS). Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov. Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2)
Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. V gozdovih se ohranja vse obstoječe gozdne prometnice.
(3)
Pri gospodarjenju z gozdovi in posamičnim gozdnim drevjem izven naselij, ki so del osnovne kmetijske rabe se upošteva te pogoje:
-
prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. majem in 1. avgustom.
-
ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla povsod tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstoja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako se ohranja vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
-
ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je treba počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost.
-
skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je treba takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
(4)
Usmeritve za gospodarjenje z gozdnim drevjem ob potokih:
-
z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali prebiralno ter zagotavljati naravno pestrost, kjer je mogoče se pušča sušice za duplarje;
-
ohranja se gozdove ob potokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo, na temperaturni režim vode, uravnavajo tok podtalnice in varujejo sosednja zemljišča pred poplavami;
-
ohranja se gozdove in pasove ob potokih, ker omogočajo povezave (biokoridorje) med različnimi biotopi;
-
v ozkih ostankih gozda ob vodotokih moramo gospodariti posamično prebiralno in težiti k čim večjemu deležu starega drevja;
-
pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov;
-
posek dreves in čiščenja obvodne vegetacije v času gnezdenja ptic (marec–september) je prepovedano;
-
v obvodnih pasovih ni dovoljeno graditi stavb ali stalnih objektov.
(5)
Usmeritve za gospodarjenje z omejki:
-
ohranja se obstoječo rastlinsko strukturo, zastornost in osončenost;
-
z drevjem in grmovjem gospodarimo panjevsko in prebiralno;
-
zagotavlja se ustrezne rastiščne pogoje in se jih ne spreminja (ne odstranjujemo zemlje, odkrivamo korenin, zasipavamo debla ali korenin, spreminjamo višine talne vode);
-
sečnjo izvajamo v primernem letnem času, izven sezone gnezdenja ptic;
-
skrbi se za ohranjanje plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst ter ustreznega števila sušic in drevesnih dupel;
-
ohranja se omejke, ker omogočajo povezave (biokoridorji) med posameznimi ostanki gozda v agrarni krajini.
(6)
Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim drevjem:
-
zagotavljanje ustrezne rastiščne pogoje, ki jih ne smemo spreminjati (ne smemo odstranjevati zemlje, odkrivati korenin, zasipavati debla ali korenine, spreminjati višino talne vode);
-
v bližini rastišča se ne gradi stalnih objektov;
-
drevesa se ne obsekuje, vej se ne lomi ali poškoduje debla ali korenine.
(7)
Usmeritve za nego gozdnega roba:
-
oblikovanje gozdnega roba, ki so bili v preteklosti uničeni;
-
z nego in sečnjo skrbeti za vertikalno in horizontalno strukturo gozdnih robov.
(8)
V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(9)
Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
(10)
V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje funkciji skladno rabo gozda.
(11)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha.
(12)
Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča ter objektov, ki jih dovoljuje ta odlok na gozdnih zemljiščih z oznako PNRP G. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(13)
Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(14)
Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(15)
Za krčitev gozda večjih površin (najmanj 5 ha) se preveri ali je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, nad 30 ha pa presoja vplivov obveza.
(16)
Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za nadomestna zemljišča za izgubo najboljših kmetijskih zemljišč so zemljišča v zaraščanju.
(17)
Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
(18)
Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami (ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do gozda).
(19)
Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.