52. člen
(pogoji za posege na stavbnih zemljiščih na območjih vinskih kleti in počitniških hišic – SKv)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V EUP AD 1 in FI 1/1 in BU 3 na območju stavbnih zemljišč, ki so površine vinskih kleti in počitniških hišic, z oznako PNRP SKv, so dopustni posegi, za objekte:
– počitniške hišice (ki nimajo funkcije stalnega bivališča) s pomožnimi objekti razen v FI 1/1,
– gostišča, kmečki turizem in vinotoč kmetije z nastanitvijo, z objekti za izvajanje prodaje izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s pomožnimi objekti, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi),
– druge nestanovanjske stavbe: kleti, vinske kleti, zidanice, vinski objekti, stavbe za spravilo in predelavo pridelka s pomožnimi objekti in pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti 3000 m2,
(2)
Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
(1)
Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfologija zazidave Objekte se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov. V kolikor gradbene linije ni, se jih locira v 6,0 m odmiku od ceste. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. Faktor zazidanosti je 0,4.
(2)
Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo, lahko so samostojni na parceli. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 2,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed.
(4)
Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P+M s kolenčnim zidom višine do 60 cm, pri gostiščih, vinotočih in kmečkih turizmih pa do višine kolenčnega zidu 1,2 m. Kletna etaža je v celoti vkopana oziroma če je objekt na strmem terenu je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Na strehah so lahko strešna okna, pultna okna in frčade. Frčade morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z ali brez čopa. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
(5)
Tlorisna oblika objektov je pravokotna in je lahko lomljena v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2. Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu 35–45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica, lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
(6)
Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovolijo se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasade so prepovedane).
(7)
Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(8)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine.
(9)
Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko lesena ali žična ter avtohtona živa meja. Ograje se lahko kombinirajo. Prepovedane so bele plastične ograje in okrasne betonske ograje.
(1)
Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(1)
Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
(1)
Vse EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka.
(2)
V EUP BU 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).
(3)
V EUP BU 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina, se upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka.
(4)
Na delu EUP, ki je na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka.
(5)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.