Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

Gradnje objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.

Obstoječi objekti oziroma naprave, ki povzročajo prekomerne emisije v okolje, ne smejo obratovati, dokler jih upravljavci ne sanirajo.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve le v primeru, da se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe. Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna, za katere občina zagotovi začasni nadzor nad kakovostjo pitne vode.

Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati le v primerno oddaljenost virov elektromagnetnega sevanja.

Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.

Pri načrtovanju ureditev in razvoju infrastrukture je potrebno razvijati in graditi omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti), ki se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge.

Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

Pri vzdrževanju prenavljanju in modernizaciji lokalnih cest in javnih poti ter ostalega cestnega omrežja, se izvedejo tudi ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših naselij oziroma lokacij.

Občina mora v sklopu načrtovanja ureditev in razvoja infrastrukture izvesti aktivnosti ozaveščanja javnosti o vplivih prometa in uvajanje alternativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila), povečanja uporabe javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.

Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.

Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so najpomembnejši KP Goričko, naravni vodotoki, visokodebelni sadovnjaki in druga naravovarstveno vredna območja (Natura 2000, EPO, naravne vrednote, kvalifikacijski habitatni tipi ipd.). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

Javne zelene površine v naseljih se povezujejo v sistem z ekološko, socialno in morfološko funkcijo. Vse ureditve se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega pomena brez opredeljene druge namembnosti.