Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 4, RA 3, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK ter na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A v BG 10, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnih dejavnosti, dopustni posegi, za objekte:

– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2.

V EUP IN 4 so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, ki so namenjene družbenim, vzgojnim, kulturnim, sakralnim, izobraževalnim dejavnostim ipd., dopustni posegi, za objekte:

– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti s skladišči,

V EUP SB 1 in BG 10 na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka.

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

Na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane.

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD pa 0,6.

Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadje domačije ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabariti prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

Višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1 ali do K+P+M). V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt. Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja.

Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo in rjavo kritino ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Štirikapne strehe, so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ter, če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih ter na trgovskih, poslovnih in javnih objektih. Manjši nakloni dvokapnih streh, ravne in enokapne strehe (do 15 stopinj) so možni tudi na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe se lahko namestijo sončni sprejemniki. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Na strehah se lahko uredijo frčade, pultna in strešna okna.

Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

Okenske odprtine na objektih so pokončne, razporedi se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt.

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu ter avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih in sivih barv.

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.

Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.

Urbana oprema v enoti urejanja prostora mora biti oblikovana enotna, uporabi se enake materiale.

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti, ki znaša na SK 0,4 in na CD 0,6. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

V EUP BG 10, FI 2, FI 3, FO 6, IN 1, SE 3 in BU 7, kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.

EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in EUP SB 1 le v EPO, zato se v teh EUP in pEUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

V EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 10, SE 17, SE 7, SE 8, VG 1, VG 4 in VG 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja, razen v EUP in pEUP VG 4, AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1 in VG 8, se nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. Na območju EUP in pEUP AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 14, FI 15, FI 2, FI 3, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3 in RA 4 novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP FI 11 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine.

V EUP KR 2 in SE 2 je v največji možni meri potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP SE 3 se v največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). V EUP SE 7 in SE 8 se v največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). Na EUP SE 7 in SE 8 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta.

EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 11, FI 12, FI 14, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

EUP FI 3 in FI 15, ki se nahajata na vodovarstvenem območju, se pri posegih v prostor upošteva določila odloka, ki varuje vodni vir.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.