64. člen
(skupni PIP za gradnjo nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov)
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na posamezni PNRP je določena v Prilogi 2: Preglednica z nezahtevni, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka ter pogoji iz Priloge 2.
(2)
Pri določanju velikosti in višino enostavnih in nezahtevnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh vrst objektov.
(3)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju gradnje. Na enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z manjšim naklonom, če v členih za posamezno EUP ni določeno drugače. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipologije območja.
(4)
Enostavni, nezahtevni in drugi pomožni objekti se lahko gradijo samostojno na zemljiški parceli, če gre za objekte javne rabe, gradbene inženirske objekte, kmetijsko-gozdarske pomožne objekte, lopo, uto, nadstrešek, garaže. Garaže pod pogojem, da leži na sosednji parceli osnovnega objekta ali če je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za osnovni objekt. Vinske kleti in zidanice iz nabora nezahtevnih objektov pa na območjih, kjer odlok to dovoljuje. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke.
(6)
Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,0 m od najbolj izpostavljenega dela objekta ali manj če soglaša sosed razen, če v odloku, v posameznih členih za tovrstne objekte, ni določeno drugače. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed.
(1)
Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.
(2)
Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes, letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeščajo v notranjost parcele oziroma za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le ta izrazita.
(3)
Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju.
(1)
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.
(2)
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(3)
Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani.
(4)
Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno površino.
(5)
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev na začetku ali na koncu naselja ali drugih javnih površinah.
(6)
Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju.
(1)
Postavitev ograj se ureja skladno z določili, ki veljajo za posamezno EUP.
(2)
Sem niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali železniškega sveta (Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem prometu).
(3)
Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid.
(4)
Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
(1)
Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni objekt.: zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni objekt.: zmogljivost do 50 PE) naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN 12566 ali z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom oziroma napravami, ki lahko nadomestijo naštete v skladu s predpisi.
(2)
Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
(3)
Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
(1)
Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti pred hišo oziroma postavljen na stran glavne ceste razen, če je vkopan.
(1)
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
(2)
Na prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 2 v soglasju z upravljavcem objekta.
(3)
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
(4)
Pri postavitvi transformatorskih postaj je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.
(5)
Pri postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 72. člena iz tega odloka.
(1)
Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev dvorišča in vrta. Pri individualni pozidavi se kot parkirišče šteje tudi dvorišče brez vrta.
(1)
Sem ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta.
(1)
Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu.
(2)
Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi, kamor ne spada plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt.
(1)
Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, sem ne spada travnata površina za igre na prostem (ni objekt).
(1)
Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji živali. Sem ne spada premični čebelnjak.
(2)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju. Sem ne spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža.
(3)
Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost so objekti, ki niso namenjeni prebivanju.
(4)
Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, vzdržujejo in rekonstruirajo.
(5)
Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, na robu obstoječega stavbnega zemljišče veljajo PIP-i iz EUP, v kateri se nahaja kmetija/vinska klet ... V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP-i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.
(1)
Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
(2)
Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu, vročevodu, parovodu in toplovodu.
(1)
Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta.
(2)
Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m2, višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke.
(3)
Oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov.
(4)
Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m2 oziroma več, če ima šotor certifikat.
(5)
Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni.
(6)
Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ 1000 m2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena.
(7)
Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m2 in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
(8)
Premični čebelnjak, pod pogojem, da se ne umesti v bližini območij, kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine, kopališče, gostilna ipd.).
(9)
Kiosk oziroma tipski zabojnik.
(10)
Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.
(11)
Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na cestno stran objekta.
(12)
Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, jih je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
(13)
Začasni objekti se umestijo v prostor, pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen (za čas prireditve, sezonske ponudbe idp.) (razen čebelnjaka). Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.