Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A, so dopustni posegi, za objekte:

– trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, samostojne prodajalne (samostojne prodajalne le do velikosti objekta 100 m2 prodajne površine) in butiki, prodajalne za prodajo izdelkov, ki izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.,

– gostinske stavbe; penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje. Vse našteto z objekti za predelavo, prodajo izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s pomožnimi objekti.

– druge nestanovanjske stavbe. Vinski objekti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2,

Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP A. Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfologija zazidave Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi ob cesti. Pri umeščanju objektov se upošteva obcestna gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku od kategoriziranih državnih ali občinskih cest (če ni gradbene linije). Odstopanja pri umeščanju objektov na parcelo, iz prejšnjega stavka, so možna, če za predpisane odmike objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazovitega terena, utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij ipd., kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Tudi objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi v notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev kmetij ob domačiji/gospodarstvu in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le te lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 20 m odmiku od obstoječe obcestne gradbene linije.

Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, je prostor pod streho lahko izkoriščen, kolenčni zid je največ 50 cm, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, razgledni stolp ipd.) in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča, vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob teh objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljavcev objektov, naprav in območij pridobiti soglasje. Možna je postavitev ograj tudi okrog stanovanjskih objektov vendar ne sme presegati višine 1,2 m, medsosedska do višine 1,6 m, ki je lahko lesena, kovinska, žična. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. Ograja se postavi znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone listnate vegetacije. Prepovedane so okrasne betonske in bele plastične ograje.

Tlorisna oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt ali posamična. Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

Strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Napušč ne sme presegati linije sosednje meje. Kritine so opečne barve, temno rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi sive ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih, vinskih objektih so strehe lahko krite s slamo. Smeri slemen so praviloma vzporedne z cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter ostalih pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi ipd. Ravni deli streh teh objektov imajo lahko zeleno streho (zelena streha je streha, ki je delno ali v celoti pokrita z rastlinjem in prstjo). Na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so strehe dvokapne in so lahko položnejše. Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom stavbe, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli zaselka). Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture, komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče naprave se oblikovno prilagodi namenu.

Okenske odprtine na fasadi so pokončne, razporedi se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti na gradbeni parceli so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni.

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. Možna je višinska sanacija terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru ureditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

EUP EU 6 in EU 8 sta v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, zato se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.

V EUP EU 6 in EU 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

V EUP EU 6, EU 8 in EU 12, kjer so zavarovana območja kulturne dediščine, se upoštevajo pogoji iz 74. člena.

EUP EU 6 in EU 8 sta v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP EU 6, EU 8 in EU 12 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

Na območju požarne ogroženosti v EUP EU 6 in EU 8 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82. člena tega odloka ter se upošteva, da EUP nahajajo na naslednjih poplavah EU 6 (Pp, POPL), EU 8 (Pm, Ps, Pp, Pv, POPL) in EU 12 (Pm, Ps, Pp, POPL).

Na območju stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju poplav iz opozorilne karte poplav novogradnja stavb ni možna. Na teh zemljiščih se obstoječi objekti, lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo.

Znotraj EUP EU 6, EU 8 in EU 12 so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov ter predpisano ukrepi.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.