35. člen
(osrednja ali večja naselja v gričevnatem delu občine – SK)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
V EUP AD 7, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:
– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,
– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2.
(2)
V EUP AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, so na območju centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in PNRP CU, ki so namenjene za družbene, socialne, verske, vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:
– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje in niso objekti, ki prekomerno onesnažujejo okolje in motijo bivalno okolje,
(3)
Na območju EUP PR 7, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:
(4)
V EUP KR 1 na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte:
(5)
V EUP KR 1 so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC, dopustni posegi, za objekte:
(6)
Na območjih drugih namenskih rab se upoštevajo PIP, ki veljajo za PNRP z oznako PC, PO in VC iz 55. in 59. člena tega odloka.
(7)
Na območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, in ki je namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. tega odloka.
(1)
Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma v skladu z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji.
(2)
Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.
(3)
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(4)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(5)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.
(1)
Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD, CU in BC 0,6, na IK pa 0,8.
(2)
Višina objektov na SK sta dve etaži (do K+P+1 ali do K+P+M) nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. V primeru gradnje K+P+M ali objekti z mansardo, so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
(3)
V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.
(4)
Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.
(5)
Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
(6)
Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
(1)
Tlorisna oblika stanovanjskih stavb je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.
(2)
Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).
(3)
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri kmetijskih in nestanovanjskih objektih ter pri pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.
(4)
Na novogradnjah so dopustni odprte in zaprte lože. Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(5)
Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(6)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.
(7)
Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.
(8)
Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane, okrasne betonske in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene. Ob igrišču ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.
(9)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
(10)
Urbana oprema v eni EUP mora biti oblikovana enotno, uporabi se enake materiale.
(1)
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.
(2)
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.
(3)
Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
(1)
EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. Komunalne odpadne vode se do izgradnje krajevne kanalizacije in skupne čistilne naprave odvajajo v individualne male čistilne naprave ali v greznice. Vsebina greznic se odvaža na čistilno napravo.
(2)
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(3)
Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
(1)
EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju krajinskega parka Goričko, EUP BE 1, LO 2, MO 2, PR 4 in RA 2 v naravni vrednoti ter EUP SB 5 v EPO se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.
(2)
V EUP AD 7, BE 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja razen v EUP SR 3. V EUP AD 7, BE 1, IV 3 in MO 5 se na stare sorte sadnega drevja umesti v neposredni bližini po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.
Na območju EUP BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, KA 5, KR 1, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4 in PR 7 naj imajo novi načrtovani objekti takšne gabarite kot okoliški objekti ter naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).
Na KR 1 se v obrežno zarast potoka, ki teče po severni meji, ne posega in se v nočnem času igrišča ne osvetljuje. V največji možni meri je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin ter v primeru gradenj novih objektov se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja.
V EUP LO 2 v območje naravne vrednote (potok Curek – 7519) ni dovoljeno posegati.
V EUP PR 7 in RA 2 se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice.
V EUP PR 4 in RA 2 v območje naravne vrednote (Ratkovski potok) ni dovoljeno posegati.
V EUP SV 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk). V EUP SV 1 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta.
(3)
V EUP MO 2 se na območju delov parcel št. 981 in 982 k.o. Motvarjevci pri izvedbi ohranja mejica na vzhodnem robu omenjenih parcel. V čim večji meri je treba vzpostaviti in ohranjati travniške površine v okolici. Na območju EUP MO 2 na območju delov parcel št. 983, 984 in 985 vse k.o. Motvarjevci, pri posegih ohranja mejica (območje občasne struge) na zahodnem in južnem robu omenjenih parcel. Pozidava naj se omeji na območje severno (proti cesti) od občasne struge s potokom in njeno zarastjo, vanjo pa naj se ne posega. Na nepozidanih površinah naj se ohranja travišče in mejica.
(4)
V EUP BE 1, BU 1, ČI 2, LO 2, MO 2, MO 5, PO 1, PR 4, RA 2, SE 11 in VG 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.
(5)
Na delu EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.
(6)
Na območju požarne ogroženosti v EUP SV 1 se upošteva določila 82. člena tega odloka.
(7)
Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.