19. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.
(2)
Usmeritve za razvoj kmetijstva:
-
Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki z ogrevanjem z geotermalno vodo. Namakanje v nižinskem delu občine je problematično, saj je to tudi območje pomembnejše podtalnice, ki je prvenstveno namenjena za pitno vodo. Zato je namakanje omejeno na pokrite površine pod rastlinjaki. V gričevnatem delu občine je načrtovano namakanje sadovnjakov ter ureditev akumulacij na potokih, iz katerih bi se zagotavljala namakalna voda.
-
Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na EPO in območjih Natura 2000.
-
Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa in skupine dreves, gozdni otoki in vodna telesa.
-
V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
-
Melioracije na območjih ohranjanja narave se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je mogoče zagotavljati ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
-
Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.
-
Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) ter tako izvajanje kmetijskih dejavnosti, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.
-
Kmetijska pridelava v rastlinjakih naj se načrtuje izven območij, namenjenih ohranjanju biotske in krajinske pestrosti. Ohranjajo se naj ekstenzivni sadovnjaki.
-
Ohranja se gozdne otoke in vegetacijo ob vodotokih na območjih intenzivnejše kmetijske rabe. Na območjih kjer je bila ob vodotokih gozdna in grmovna vegetacija izkrčena naj se ponovno revitalizira v skladu z konkretnimi usmeritvami za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Zavoda RS za varstvo narave.
(3)
Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije:
-
Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Zagotavlja se tudi dodatne turistične pohodne in kolesarske poti ter rekreacijska območja. Ob tem se prednostno uporabijo obstoječe poti. Nova nastanitvena območja se prioritetno ureja v območjih, ki so že definirana kot počitniška območja ter na ostala atraktivna območja. V OPN se ohranja zemljišča v Bukovnici za načrtovan turistični kompleks, ohranja se turistična območja za vinotoče, kmečke turizme, apartmajska naselja, turistična območja ob gramoznicah ter druge atraktivne točke. Ohrani se tudi turistično območje v Rimski Čardi, kjer je prav tako že z izvedbenim prostorskim aktom definirano zdravilišče za psoriazo. V naselju Tešanovci se ob obstoječem apartmajskem naselju zagotovijo dodatne površine za njegovo razširitev. Ob gramoznici v Ivancih je načrtovano območje za ureditev turističnega območja s kampom, saj bo gramoznica po končanem izkoriščanju namenjena za turizem in rekreacijo.
-
Rekreacijska območja so omejena na travnata igrišča, ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Večja rekreacijska območja izven naselij, razen območij, ki so namenjena za turizem (npr. ob kompleksu Vivat), niso načrtovana. Opuščene gramoznice z vodno površino so ribniki z urejenimi brežinami za prostočasne dejavnosti.
-
Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi ter ne zahtevajo gradnje večjih (infrastrukturnih) objektov.
-
Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter druge rekreacijske poti se na območjih ohranjanja narave načrtuje predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
-
V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.
-
Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v dvig kvalitete in ne obsega ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih.
-
Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot).
-
Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, naravne vrednote …) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
(4)
Usmeritve za razvoj gozdarstva:
-
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na EPO in območjih Natura 2000.
-
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (EPO in Natura 2000).
-
Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe, ali v primerih, ko bi posegi zahtevali prostorsko preobsežne ukrepe (npr. utrditve v betonu ipd.).
-
V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
-
Krčitve gozdov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih za namene pridobivanja kmetijskih zemljišč na naravovarstvenih območjih se lahko izvedejo le v skladu s konkretnimi usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave.
(5)
Usmeritve za razvoj voda:
-
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
-
Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.
-
Načrtuje se ohranitev mlak, lokev, ki se namenjajo ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, napajanje živali) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave (ohranjanje položnih brežin, naravne zarasti ipd.).
-
Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev (so)naravne rečne dinamike.
-
Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij in hidromelioracij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije reguliranih strug in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin za zadrževanje visokih voda ob vodotoku.
-
Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (vodotoke, jezera ipd.) oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.
-
Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.
-
Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno načrtuje na degradiranih delih vodotokov.
-
Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se izvaja le v primeru upoštevanja pogojev, s katerimi se zagotavljanja ekološko sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
-
Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.
-
Za namakanje kmetijskih površin naj se načrtuje izgradnja namakalnih sistemov.
-
Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanje energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
-
Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno načrtuje na degradiranih območjih na način, ki omogoča izboljšanje stanja vodnih in obvodnih vrst habitatov.
-
Pri posegih, ki se navezujejo na posebno rabo voda, se mora pridobiti vodno pravico, na podlagi zakonodaje s področja upravljanja voda.
(6)
V bližini naselja Ivanci deluje večja gramoznica, za katero je bila načrtovana večja širitev, ki pa se v OPN več ne prikazuje. Zemljišče se zopet nameni za kmetijsko in delno za gozdno rabo. Del gozda se nameni tudi za turistično dejavnost.
(7)
Na območju KP Goričko se spodbuja oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih zaraščajočih se travišč se spodbuja rabo kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske pestrosti.
(8)
Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, EPO, naravne vrednote, območja Nature 2000) se načrtujejo in izvajajo komasacije in agromelioracije pod posebnimi pogoji iz tega odloka in naravovarstvene službe.
(9)
Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se zagotavlja in spodbuja ohranjanje mozaične krajine in s tem povezane krajinske pestrosti.
(10)
Ohranja se prepoznavnost značilnih reliefnih oblik, predvsem tistih, ki dajejo prostoru identiteto.
(11)
Usmeritve za razvoj mineralnih surovin:
-
Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Nove objekte se načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij.
-
Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
-
Obstoječe kope v sicer naravno ohranjenih območjih in na območjih z naravovarstvenim statusom, se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje.
(12)
Deponije zemljine in viškov izkopnega materiala, ki nastanejo pri gradnji, naj se praviloma načrtuje izven območij z naravovarstvenim statusom, izven območij ogroženih habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst, izven poplavnih in ostalih ogroženih območij ter izven območij vodnih in priobalnih zemljišč. Na območjih z naravovarstvenim statusom se območja deponiranja načrtuje tako, da zasipavanje ne bo ogrozilo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na enak način naj se izvajajo tudi izboljšave oziroma melioracije kmetijskih zemljišč (nasipavanje z zemljino).
(13)
Sanacija degradiranih površin naj se izvede z vzpostavitvijo avtohtone gozdne vegetacije ali kmetijske rabe.
(14)
V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.