Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

V EUP in pEUP z oznakami MT 3, MT 3/1, MT 11, MT 11/1, BG 1/2, MA 8/2, MA 8/4, MA 8/6 in MA 8/7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS, dopustni posegi za objekte:

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

Na območju EUP MT 11, ki je namenjena urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem odloku v 54. členu. Na območju so dopustni posegi za ureditev avtobusne postaje.

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov.

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev v prostoru (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje ipd.) ni možno umestiti drugače.

Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

Velikost obstoječih stavb se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki je 0,4.

Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do dve stanovanjski etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na območju EUP MT 3 in MT 3/1 so lahko objekti višine do K+P+1+terasno stanovanje.

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

Tlorisna oblika stavb je podolgovate ali lomljene oblike. Daljša stranica stavbe je vzporedna s cesto oziroma se posnema obstoječi vzorec pozidave. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

Strehe na objektih so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, z opečno, rjavo ali sivo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno), pod pogojem, da delež dvokapne strehe prevladuje. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Strehe v EUP MT 11/1 ter na javnih, poslovnih in trgovskih objektih so lahko tudi ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Štirikapne, ravne in enokapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta z enim tipom strehe) ter štirikapne strehe, če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev sončni sprejemnikov. Za vključitev ravnih in enokapnih streh in sončnih sprejemnikov v MT 3 in MT 11 mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje, zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev.

Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograja ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa na javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

Urbana oprema mora biti oblikovno enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni.

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

EUP in pEUP se priključijo na krajevno omrežje GJI.

Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

V EUP MT 3 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

EUP in pEUP MT 3 (Pm, Ps, Pp), MT 11 (Pm, Ps, Pp), MA 8/4 (Pm, Ps, Pp) in MA 8/6 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacija Sebeborci) je potrebno upoštevati v EUP MA 8/4 določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja v EUP MA 8/4 je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. V EUP MT 3 in MT 11 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Za možnost poseganja na EUP MT 11 se mora izvesti protipoplavni ukrep in sicer izgradnja visokovodnega nasipa višine 1,0 m ob Lipnici. Pri načrtovanju ureditev na območju EUP MT 3 in MT 11 se upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. EUP sta deloma v območju poplav in se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

Na delu pEUP BG 1/2, ki se nahaja na erozijskem območju veljajo pogoji iz 82. člena odloka.

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 11 in pEUP MT 11/1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.