75. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Na območju občine je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot (hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske …), EPO, območje KP Goričko, NATURA 2000 in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične priloge k OPN, Prikaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.
a)
Naravne vrednote
(1)
Splošne varstvene usmeritve varstva naravnih vrednot:
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
-
Na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
-
Na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.
-
Na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.
-
Na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
-
Na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru.
-
Na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2)
Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne vrednote (6. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).
Za potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:
-
za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja,
-
za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo,
-
za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali. Za varovanje evidentiranih naravnih vrednot in na območjih vpliva naravnih vredno ter na območjih predlaganih, pričakovanih naravnih vrednotah se upošteva podrobnejše varstvene usmeritve iz Splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje prostora, ZRSVN, maj 2013 in Smernic in mnenj ZRSVN na OPN Moravske toplice, ki so priloga tega odloka.
b)
Območja, zavarovana kot krajinski park
(1)
Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, ki se ohranja z ustrezno tradicionalno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora. Posegi morajo biti v skladu z ekološkimi in krajinsko-estetskimi značilnostmi prostora. V občini je zavarovan KP Goričko z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03).
c)
Ekološko pomembno območje (EPO)
(1)
Varstvene usmeritve za EPO se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je EPO opredeljeno.
(2)
Na EPO se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je EPO opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(3)
Na EPO, ki niso tudi Natura 2000, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
č)
Posebno varstveno območje (Natura 2000)
(1)
Varstveni cilji območij Natura 2000 so navedeni v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 3/14 in 21/16) in se podrobneje opredelijo v programu upravljanja Natura območij. Ohranja se celovitost Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala ter povezanost območij Natura 2000.
(2)
Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
-
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
-
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
-
ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
-
ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
-
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
-
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(3)
Usmeritve, ki so bile do uveljavitve Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14 in 21/16) podane za varstvo vsebin strokovnega predloga območij Natura 2000 v obliki usmeritev za varstvo biotske raznovrstnosti, štejejo kot usmeritve za varstvo območij Natura 2000.
(4)
Usmeritve na območjih Natura 2000, ki so bila z uveljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13 – Odl. US, 3/14 in 21/16) izvzeta iz omrežja območij Natura 2000, se upoštevajo kot usmeritve in priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
d)
Habitatni tipi
(1)
Varstvene usmeritve za varstvo zavarovanih prosto živečih vrst so podane s ciljem ohranjanja ugodnega stanja na podlagi določil 3. točke 23. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in 3. točke 18. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.
(2)
Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, se mora ugotoviti prisotnost habitatov vrst na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti.
(3)
Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v največji možni meri:
-
ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov vrst in območij, ki jih posamezni habitat vrste znotraj te razširjenosti pokriva, in
-
ohranja specifične strukture habitata in naravne procese ali ustrezno rabo.
(4)
Pri posegih v odprtem prostoru na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se ohranjajo vrednostni habitatni tipi in habitati vrst v ugodnem stanju. Ohranjajo in načrtujejo se povezovalni koridorji med posameznimi območji. Novi koridorji se načrtujejo po predhodni inventarizaciji in vrednotenju glede na primerjalne vrednosti na širšem območju (Slovenije in Evrope). Preko območij vrednih habitatov se ne načrtuje GJI.
(5)
V vseh območjih varstva narave, razen če v posamezni EUP ni drugače določeno, je ob upoštevanju varstvenih pogojev dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine.
e)
Komasacije na območju varstva narave
(1)
Za izvedbo agrarnih operacij (komasacije in melioracije) ter krčenje ali odstranjevanje mejic ter skupin drevja na varovanih in zavarovanih območjih narave je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo. Poleg navedenega je v določenih primerih potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pogoje in kriterije za obveznost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje določa Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15), ki za operacije na kmetijskih zemljiščih določa sledeče:
-
Priloga 1, točka A.I Projekti za preoblikovanje kmetijskih zemljiških posestev na površini najmanj 20 ha je obvezna PVO.
-
Priloga 1, točka A.II Agromelioracije, če gre za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo:
-
A.II.1 – na površini najmanj 100 ha je obvezna PVO.
-
A.II.2 – na površini od 10 do 100 ha je PVO obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.
(2)
Negativni učinki izvajanja agrarnih operacij (komasacij) na varovanih in zavarovanih območjih narave se lahko omilijo in preprečijo z upoštevanjem ustreznih omilitvenih ukrepov oziroma pristopov, ki upoštevajo določila za varovanje, in sicer:
-
Na zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega:
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.).
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih.
-
V vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin.
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin.
-
Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.
-
Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.
-
Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst.
f)
Splošni omilitveni ukrepi za varovanje narave
(1)
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.
(2)
Za načrtovanje posegov v prostor na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.
(3)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, EPO in Natura 2000 ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
(4)
Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.
(5)
Pri načrtovanju gradenj in ureditev je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe vzpostavljene mejice, ki so prisotne v prostoru, travišča in površine visokodebelnih sadovnjakov.
(6)
Morebitne protipoplavne ukrepe naj se načrtuje in izvaja na sonaraven način. Za protipoplavne ukrepe v območju ohranjanja narave naj se pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
(7)
V primeru rekonstrukcije in gradnje novih cest naj se na območju evidentiranih črnih točk povozov dvoživk vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma drugi ukrepi za preprečevanje povozov dvoživk.
(8)
Objektov v območjih varstva narave naj se ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno, zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu z zakonodajo.
(9)
V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast.
(10)
Ohranja naj se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se le-ta nadomesti z avtohtonimi vrstami.
(11)
V največji možni meri je potrebno na območju celotne občine ohranjati travniške površine.
(12)
Na vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske vrste ptic.
(13)
Pri gradnjah novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.
(14)
Novi načrtovani objekti znotraj območja KP Goričko, naj praviloma imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).
(15)
Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst.
(16)
Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine, ki so dovoljene v vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj se prednostno umešča na obstoječe degradirane površine in izven prednostnih habitatnih tipov, da se ohranja obstoječa vegetacija in hidrološki režim.
(17)
Čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij, naj se v območjih ohranjanja narave izvaja izven gnezditvenega obdobja ptic (ne med 1. marcem in 30. julijem) in obdobja drstitve in razmnoževanja vodnih organizmov (rib, školjk, piškurjev itd.). Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izmenjujoče očisti le ena brežina. Pri izvedbi del se omeji nevarnost in izvedejo ukrepi za preprečevanje povzročitve kaljenja vode.
(18)
Na zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega:
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.).
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih.
-
V vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin.
-
Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin.
-
Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.
(19)
Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.
(20)
Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst.
(21)
Vsi posegi v prostor, ki spreminjajo dejansko rabo zemljišč (organizacija gradbišča, gradnja, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti ipd.) so na varovanih območjih dovoljeni samo v primeru, če so skladni z opredeljeno namensko rabo prostora.