2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:
1.
Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
2.
Uradni veterinar je veterinarski strokovni delavec, ki je po predpisih o veterinarstvu pristojen za:
-
opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin in živil za javno potrošnjo;
-
opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov opreme in obratov, v katerih se proizvaja in daje v promet surovine oziroma živila za javno potrošnjo;
-
za izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti surovin in živil.
3.
Živilski obrat je zgradba, v kateri se opravlja naslednje dejavnosti proizvodnje:
-
klanja živali, zbiranja, dodelave, obdelave, predelave, embaliranja, pakiranja, prepakiranja, hlajenja in skladiščenja surovin oziroma živil, s pripadajočimi pomožnimi zgradbami in infrastrukturo, ter celotnim območjem, ki pripada tej zgradbi (v nadaljnjem besedilu: obrat);
-
za živilski obrat iz prejšnje alinee se šteje tudi obrat v sklopu skladišča ali drugih prostorov za opravljanje dejavnosti trgovanja na debelo.
-
hlev, v katerem so nastanjene živali, se ne šteje za živilski obrat.
4.
Proizvodno skladišče je prostor v sestavi živilskega obrata, kjer se lahko hranijo samo živila lastne proizvodnje.
5.
Posestvo je obrat, kjer se redijo živali z namenom proizvodnje surovin živalskega izvora, namenjenih za javno potrošnjo.
6.
Notranja kontrola je sistem, s katerim proizvajalec zagotavlja stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in sistem korekcijskih ukrepov v proizvodnji za zagotovitev zdravstveno ustreznih živil.
7.
Živalski odpadki z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: konfiskat) so celi trupi živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali drugi materiali živalskega izvora, predelani ali nepredelani, ne glede na vrsto živali, za katere je uradni veterinar ugotovil, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani, in predstavljajo material z visokim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz oziroma lahko drugače ogrozijo zdravje ljudi.
8.
Živalski odpadki z nizkim tveganjem so klavnični in drugi odpadki živalskega izvora, razen konfiskata iz prejšnje točke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, in predstavljajo material z nizkim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz.
9.
Prostor je s stenami, stropom in tlemi omejen prostor, z vrati, ki se zapirajo ali gibljivimi vrati.
10.
Razsek je sekanje trupov ali delov trupov živali na manjše dele.
11.
Četrtinjenje je razsek trupov živali na štiri dele.
12.
Konfekcioniranje mesa je oblikovanje posameznih kosov mesa.
13.
Nezaščitena živila so živila, ki so v proizvodnji direktno izpostavljena vplivom okolja, brez zaščitnih ovojev ali niso v zaprtih posodah.
14.
Narezki so rezana ali ribana živila, namenjena za oddajo v promet kot embalirana živila za takojšnjo uporabo brez posebne priprave.
15.
Vodna zapora je sifonska zapora, ki s pomočjo sloja vode v ustreznem delu odtoka odpadnih vod preprečuje vračanje smradu iz kanalizacije.
16.
Parkljarji so govedo, vključno z bivolom in bizonom, ter prašiči, ovce in koze.
17.
Kopitarji so konji, osli, mezgi in mule.
18.
Perutnina so domače kokoši, purani, pegatke, race, gosi in noji.
19.
Živila živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila) so sestavni deli živalskega telesa v surovem, polpredelanem ali predelanem stanju in mleko, jajca, mesni, ribji, mlečni in jajčni izdelki, ikre, med in drugi čebelji pridelki ter izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab, ki so namenjeni za prehrano ljudi.
20.
Meso so vsi užitni deli klavnih živali in divjadi. Za sveže meso se šteje vse meso, vključno z vakumsko embaliranim ali pakiranim v kontrolirani atmosferi, ki ni bilo obdelano drugače kot hlajeno ali zamrznjeno.
21.
Mesni izdelki so živila izdelana iz mesa ali z mesom, obdelana tako, da na prerezu meso nima več videza surovega mesa. Zamrznjeno, zrezano ali mleto meso se ne šteje za mesni izdelek.
22.
Soljenje je uporaba soli v živilih.
23.
Razsoljevanje je tehnološki postopek, pri katerem se sol razporedi po vsem živilu.
24.
Surovine so sestavni deli živalskega telesa ter mleko, jajca in med v nepredelanem stanju, namenjene za nadaljnjo obdelavo oziroma predelavo.
25.
Jajčni izdelki so izdelki, namenjeni prehrani ljudi, izdelani iz različnih delov jajc ali njihovih mešanic, po odstranitvi lupine in membran. Ti izdelki so lahko delno nadomeščeni z drugimi živili ali aditivi, lahko so tekoči, koncentrirani, sušeni, kristalizirani, zamrznjeni, hitro zamrznjeni ali koagulirani.
26.
Natrta jajca so jajca s poškodovano ali počeno lupino, vendar z nepoškodovano membrano.
27.
Oddaja v promet za javno potrošnjo je vsaka oddaja živil, razen lastne domače porabe, po končani proizvodnji, ko je uradni veterinar ugotovil, da so živila ali surovine zdravstveno ustrezna in je odobril predpisano označitev živila, ne glede na način oddaje v promet (prodaja, podaritev, sponzorstvo itd.). Za živila, skladiščena v registriranem obratu se šteje, da so oddana v javno potrošnjo, če je za njih izdano veterinarsko potrdilo o zdravstveni ustreznosti.
28.
Proizvodna serija je količina enakih živil, pridobljenih v določenem obdobju – času (na primer enodnevna proizvodnja) in označenih z določeno oznako, ki jo spremlja isto veterinarsko potrdilo o zdravstveni ustreznosti.
29.
Proizvodna šarža je določena količina surovin ali živil, ki so enako sestavljena, obdelana v istih strojih pod enakimi pogoji v enem proizvodnem procesu.
30.
Surovo mleko je nespremenjen izloček mlečnih žlez ene ali več krav, ovac, koz ali bivolic, ki ni bilo segreto nad 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom.
31.
Mleko za nadaljnjo obdelavo je za predelavo določeno surovo mleko oziroma iz surovega mleka pridobljeno tekoče mleko, ali zamrznjeno mleko, ki je podvrženo dovoljeni obdelavi, kot je toplotna obdelava ali termizacija in se v svoji sestavi lahko spremeni, če so te spremembe omejene na dodatek oziroma odvzem naravnih sestavin mleka.
32.
Toplotno obdelano mleko za porabo je mleko, ki je namenjeno končnemu potrošniku, pridobljeno s toplotno obdelavo in oddano v promet kot pasterizirano mleko.
33.
Mlečni izdelki so:
-
izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo za to, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;
-
sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek glede na količino ali značilnost izdelka ter katerih sestavine ne zamenjujejo in niso namenjene zamenjavi neke sestavine mleka.
34.
Razkuževanje je obdelovanje opreme ali orodja z vročo vodo najmanj 82 °C, ali z ustreznimi kemičnimi pripravki z namenom, da se uniči mikroorganizme.
35.
Mleto ali zrezano meso je meso, ki je bilo sesekljano, zrezano ali zmleto na majhne delce.
36.
Polpripravljene mesne jedi so meso ali jedi iz mesa, ki so jim dodane le začimbe, aditivi ali živila rastlinskega izvora, in so bili obdelani tako, da se niti notranja celična struktura mesa, niti značilnosti svežega mesa niso spremenile, in so namenjeni za neposredno oddajo v promet.
37.
Pripravljene mesne jedi so embalirani mesni izdelki, kulinarično pripravljeni, lahko z dodatkom drugih živil, popolnoma ali delno toplotno obdelani in ohlajeni ali zamrznjeni.
38.
Embaliranje je zaščita z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek (npr. klobase), oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo.
39.
Pakiranje je dajanje živil ali surovin v transportno embalažo za oddajo v promet.
40.
Preembaliranje je postopek, s katerim se embalirano surovino oziroma živilo, pred oddajo v promet ponovno embalira in po potrebi pakira.
41.
Živila z majhnim odstotkom mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov so živila, za katere je bilo kot surovinski sestav pri proizvodnji uporabljeno največ 10% mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.
42.
Ribji izdelki so vse sveže ali predelane morske ali sladkovodne živali, njihovi deli, vključno z ikrami, razen vodnih sesalcev in dvoživk.
43.
Obrat za gojitev konzumnih školjk je določeno označeno območje morja ali zaliva, v katerem se goji školjke za javno potrošnjo.
44.
Obrat za naravno prečiščenje živih školjk je določeno označeno območje morja, ki se uporablja samo za naravno prečiščenje živih školjk.
45.
Obrat za umetno prečiščenje školjk (center za purifikacijo) je registriran obrat z bazeni, ki imajo dotok naravne, čiste, predhodno z ustrezno metodo očiščene morske vode, v katere se za določen čas potopijo školjke, da se prečistijo.
46.
Obrat za odpremo živih konzumnih školjk je obrat v bližini gojišča školjk, opremljen za sprejem, pranje, čiščenje, sortiranje in pakiranje živih školjk, zdravstveno ustreznih za prehrano ljudi.
47.
Gojena divjad so kopenski sesalci ali ptice, ki ne veljajo za domače živali iz 17. do 19. točke tega člena, in ki se jih redi kot domače živali. Za gojeno divjad se ne štejejo divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju podobno kot prosto živeča divjad, vendar se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu.
48.
Meso gojene divjadi so vsi deli divjih kopenskih sesalcev in divjih ptic. Med vrste divjih ptic se šteje tudi divje vrste perutnine (puranov, pegatk, rac, gosi, prepelic, jerebic, golobov in fazanov ter neletečih ptic), ki se jih razmnožuje, redi in zakolje v ujetništvu, in katerih meso je ustrezno za prehrano ljudi.
49.
Nosilec dejavnosti je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik ali upravljalec živilskega obrata in je odgovoren za zdravstveno ustreznost in varnost živil, ki jih daje v promet.
50.
Mlekarnica je prostor, ločen od hleva ali izven hleva, kjer se surovo mleko zbere, shrani in ohladi.
51.
Mehansko izkoščeno meso je meso, ki se ga mehansko pridobi od kosti, na katerih so še deli mesa, razen kosti glave, kosti okončin, nižje od karpalnega oziroma tarzalnega sklepa in križnih vretenc pri prašičih.