110. člen
(minimalni pogoji in način dela za posamezne obrate)
(1)
Gojišča konzumnih školjk:
1.
gojišča konzumnih školjk morajo imeti z bojami ali drugače jasno označene meje tako, da je možno enostavno ugotoviti območje gojišča;
2.
VURS odobri gojišča oziroma jih razvrsti v naslednje tri kategorije:
a)
gojišča, iz katerih se lahko odda školjke v promet takoj po nabiranju;
b)
gojišča, iz katerih se lahko odda školjke v promet po kratkem naravnem ali umetnem prečiščenju;
c)
gojišča, iz katerih se lahko odda školjke v promet po daljšem prečiščenju (najmanj dveh mesecev),
3.
obiranje školjk ne sme povzročiti poškodbe lupin ali tkiv školjk, prav tako školjke ne smejo biti izpostavljene previsokim ali nizkim temperaturam. Postopki obiranja, transporta, pristanka in rokovanja s školjkami ne sme povzročiti dodatne kontaminacije, zmanjšanja kvalitete ali sposobnosti školjk za prečiščenje. Školjk ni dovoljeno ponovno namakati v vodo, ki bi lahko povzročila njihovo dodatno kontaminacijo. Transportno plovilo mora biti tako urejeno, da se zagotovi preživetje školjk, zlasti če je razdalja do sprejemnih centrov velika in traja prevoz dlje časa.
(2)
Obrati za naravno prečiščenje živih školjk:
Za obrate za naravno prečiščenje živih školjk veljajo enaka pravila kot so predpisana v 1. in 3. točki prejšnjega odstavka. Razdalje med posameznimi območji za naravno prečiščenje školjk in med gojišči konzumnih školjk mora biti najmanj 300m.
(3)
Centri za umetno prečiščevanje školjk (centri za purifikacijo):
1.
centri za purifikacijo morajo imeti bazene za prečiščenje školjk in rezervoarje za vodo, ki morajo imeti trdne, gladke, neprepustne površine tako, da jih je možno čistiti mehanično in s curkom vode. Dno bazenov mora biti ustrezno nagnjeno in priključeno na odtok, dimenzioniran skladno z kapaciteto bazena;
2.
žive školjke je treba najprej očistiti blata in druge nesnage s pitno ali čisto morsko vodo pod pritiskom. Čiščenje je dovoljeno izvesti v samem bazenu za prečiščevanje, pod pogojem, da se zagotovi odtok umazane vode in bazen spere pred začetkom procesa prečiščevanja školjk;
3.
bazeni za prečiščevanje morajo imeti zadosten pretok čiste morske vode glede na kapaciteto bazena;
4.
center za umetno prečiščevanje školjk mora imeti lastni laboratorij za preverjanje učinkovitosti čiščenja, lahko pa uporablja tudi usluge pooblaščenega laboratorija.
(4)
Obrati za sprejem in odpremo živih konzumnih školjk morajo izpolnjevati minimalne higiensko-tehnične pogoje in morajo imeti:
1.
prostor za sprejem, pranje, čiščenje, sortiranje in pakiranje živih školjk. Ta obrat mora biti lociran na obali v bližini gojišča, lahko pa je tudi oddaljen od obale. Lociran mora biti v skladu s prvim in četrtim odstavkom 14. člena tega pravilnika;
2.
če se žive školjke skladiščijo, mora biti temperatura prostora takšna, da omogoči preživetje školjk in ne povzroči poslabšanja njihove kvalitete;
3.
v prostoru mora biti priključek za pranje z vodo. Odpadke, ki nastajajo pri čiščenju školjk je treba shraniti v zaprte neprepustne posode (kontejnerje), ki jih je treba redno prazniti in čistiti.
(5)
Obrati za predelavo školjk morajo smiselno izpolnjevati pogoje predpisane v 106. in 107. členu tega pravilnika.