21. člen
Odreditev začasnega zavarovanja
(1)
Začasno zavarovanje se odredi zoper osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.
(2)
V sklepu sodišče navede podatke o lastniku, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja. Sklep mora biti obrazložen.
(3)
Sodišče ugotavlja obseg premoženja nezakonitega izvora in odreja zavarovanje na podlagi predloženih dokazov državnega tožilca. Pri tem se sodišče ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč se omeji samo na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov.
(4)
Sklep iz drugega odstavka tega člena se nemudoma pošlje pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvrši. Sklep se vroči lastniku in SDT RS.
(5)
Če lastniku ni mogoče vročiti sklepa o začasnem zavarovanju, ker njegov naslov ni znan ali ga ni mogoče pridobiti, mu sodišče po uradni dolžnosti postavi pooblaščenca izmed odvetnikov za postopek začasnega zavarovanja.