(1)
Delavec je upravičen do solidarnostne pomoči v višini, določeni v vsakokratno veljavni tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi, in sicer ob naravni nesreči, požaru ali poplavi, ki je prizadela delavca in njegovo družino.
(2)
Če je naravna nesreča prizadela tudi delodajalca, le-ta ni dolžan izplačati solidarnostne pomoči delavcu.
(3)
Delavcu se lahko izplača solidarnostna pomoč v višini iz prvega odstavka tega člena ob neprekinjeni odsotnosti z dela zaradi bolezni najmanj pet mesecev in pod pogojem, da se mu je zaradi bistveno povečanih stroškov zdravljenja poslabšalo gmotno stanje.
(4)
Delodajalcu dodelitev solidarnostne pomoči v skladu s prejšnjim odstavkom predlaga sindikat, katerega član je delavec.