Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine

Kot ustrezna izobrazba po tem pravilniku se lahko šteje tudi izobrazba, pridobljena v tujini, ki je nostrificirana, priznana ali vrednotena v Republiki Sloveniji. Ustreznost izobrazbe na podlagi odločbe o nostrifikaciji ali odločbe o priznavanju izobraževanja oziroma mnenja o izobraževanju preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.

Kot izpit po tem pravilniku se šteje tudi enakovreden izpit, ki ga je strokovni delavec opravil v tujini. Enakovrednost izpita preveri komisija iz 6. tega člena pravilnika in o tem poda mnenje.

Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica na področju varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

Kot delovne izkušnje na sorodnem področju se štejejo delovne izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica zunaj področja varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače, in s katerimi je strokovni delavec pridobil strokovna znanja, ki so potrebna za varstvo dediščine. Ustreznost strokovnih znanj, pridobljenih z delovnimi izkušnjami na sorodnem področju, preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.

Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo delovne izkušnje, pridobljene od datuma opravljenega strokovnega izpita na področju varstva.

Za eno leto delovnih izkušenj na področju dejavnosti varstva se šteje strokovno delo s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom v trajanju 12 mesecev. Če delavec dela z manj kot polovičnim delovnim časom, se mu za eno leto delovnih izkušenj šteje seštevek v daljšem časovnem obdobju, ki pomeni opravljanje dela vsaj v polovičnem delovnem času.

Pri manjšem obsegu dela v koledarskem letu se za eno leto šteje seštevek 12 mesecev dela v več koledarskih letih.

S točkami iz priloge se ocenjujejo strokovne kompetence strokovnega delavca s področja varstva, sestavljene iz strokovnega dela, izpopolnjevanja in objav. Vsak sestavni del strokovnih kompetenc se ocenjuje na podlagi kvantitativnih meril iz priloge. Merila za posamezni dosežek so izražena v točkah. Točke se seštevajo.

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev višjega naziva v skladu s tem pravilnikom se upoštevajo točke, dosežene od pridobitve zadnjega naziva.

Strokovno delo obsega vsebine na muzejskem, konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem področju, ki jih opravljajo strokovni delavci v vseh nazivih, določenih s tem pravilnikom.

Strokovno delo, ki se upošteva kot pogoj za imenovanje v strokovni naziv v drugih organizacijah, kot jih opredeljuje pravilnik, ki ureja strokovne izpite na področju varstva, obsega tudi druge vsebine dela, ki se nanašajo na dejavnost varstva, in ga preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika.

Pri presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom za strokovnega delavca, ki je bil zaposlen v sorodni dejavnosti, se upoštevajo točke, pridobljene od začetka zaposlitve na sorodnem področju do vložitve vloge za pridobitev naziva.

Strokovne kompetence strokovni delavec izkazuje z dosežki in uspehi pri strokovnem delu, kot so razstave, izvedbe zahtevnih in obsežnih projektov, mednarodnih in znanstvenih projektov, inovacije, vzpostavitev dokumentacijskega sistema, izobraževalno delo, monografske publikacije, priročniki, učbeniki, knjige ali poglavje v monografski publikaciji, znanstveni in strokovni članki ter posebni projekti, za katere obstajajo potrdila ali pisna dokazila, zavedena v sistemu COBISS, SICRIS, WoS ali drugih primerljivih bazah podatkov.