Delovni čas je v okviru letnega fonda delovnega časa, zaradi sezonskega značaja proizvodnje ter zahtev take proizvodnje neenakomerno razporejen tako, da v določenem obdobju ene polovice leta lahko traja tudi več kot 8 ur dnevno, pri čemer pa povprečna tedenska delovna obveznost ne sme presegati 42 ur.
Neenakomerno razporeditev letnega fonda delovnega časa organizacije oziroma delodajalci določijo v letnem planu izrabe delovnega časa za organizacijo kot celoto ali pa za posamezne dele organizacije.
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa po prvem odstavku tega člena, delovni čas ne sme trajati več kot 12 ur dnevno, v tem obdobju pa tedenski delovni čas ne sme presegati 48 ur. Nadurno delo preko obsega ur iz prejšnjega stavka se lahko delavcu naknadno odredi le v naslednjih primerih:
-
višje, sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
-
reševanje človeških življenj in zdravja,
-
nenadnega okvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji,
-
nenadne krajše odsotnosti drugega delavca,
-
okvare delovnih naprav in obratov,
-
v izjemnih primerih tudi zaradi izpolnitve večjega naročila, od katerega je odvisno poslovanje podjetja.