Pooblaščene uradne osebe imajo poleg dolžnosti in pravic, določenih v zakonu o kazenskem postopku in predpisih o prekrških, tudi pravico z odločbo pridržati osebo, ki moti ali ogroža javni red in mir, če javnega reda in mira ne morejo vzpostaviti oziroma če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržati pa jo smejo največ 24 ur.
Izjemoma sme predstojnik organa za notranje zadeve oziroma delavec, ki ga ta pooblasti, z odločbo odrediti, da se sme pridržati oseba dokler obstaja razlog, vendar največ tri dni;
-
če je potrebno, da se ugotovi njena istovetnost;
-
če so jo izročili tuji varnostni organi in je potrebno, da se izroči pristojnemu organu;
-
če je potrebno zagotoviti osebno varnost najvišjih predstavnikov domačih ali tujih oblastnih ali političnih organov ter najvišjih predstavnikov mednarodnih organizacij.
Če je taka oseba pridržana v njenem kraju stalnega prebivališča več kot 6 ur ali če to sama zahteva, je organ za notranje zadeve dolžan o tem obvestiti njeno družino ali koga drugega, ki ga določi pridržana oseba.
O pridržanju se obvesti tudi pristojni organ za socialno skrbstvo, če je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki je pridržan.
Če je kdo neutemeljeno pridržan, ima pravico do povračila škode. Povračilo škode lahko zahteva od družbenopolitične skupnosti, ki ji pripada organ, katere pooblaščena uradna oseba ga je pridržala.
Odločba se mora vročiti osebi pridržani po prvem in drugem odstavku tega člena v roku 6 ur od odreditve ukrepa. Pridržana oseba ima pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju v roku 24 ur na republiškega sekretarja za notranje zadeve. Pritožbo mora organ, ki je odredil pridržanje, skupaj s spisom nemudoma poslati republiškemu sekretarju v reševanje.
Republiški sekretar mora o zadevi odločiti v roku 48 ur.
Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.