5. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
Analiza območja EUP oziroma podEUP so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se ugotavlja tipično tlorisno zasnovo obstoječih stavb (oblika tlorisne zasnove, razmerje stranic tlorisne zasnove in morebitne druge značilnosti) in tipično oblikovanje streh (oblika, naklon) značilno za območje EUP oziroma podEUP. Takšna analiza območja EUP oziroma podEUP je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pripravljavec OPN lahko zagotovi pripravo pravil za urejanje prostora na območjih posameznih EUP oziroma podEUP - katalog temeljnjih oblikovalskih izhodišč.
2.
Avtobusna postaja je območje določeno za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, informacije o voznih redih, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3.
Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov.
4.
Bruto tlorisna površina stavbe predstavlja površine vseh etaž stavbe, ki so v celoti nad terenom.
5.
Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). Zelenih površin mora biti več kot tlakovanih. Izjemoma je tlakovanih površin lahko več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
6.
Faktor izrabe (uporabljen je pri usmeritvah za izdelavo OPPN) je razmerje med bruto tlorisno površino vseh stavb na območju EUP oziroma podEUP in celotno površino EUP oziroma podEUP.
7.
Faktor zazidanosti gradbene parcele, je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe ter površine uvozov in izvozov v klet (zunanje klančine, rampe).
8.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.
9.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površin, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
10.
Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih gradbenih parcel (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
11.
Kap je najnižji del (osnovne) strehe.
12.
Klasična frčada je frčada z ometanimi vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho.
13.
Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
14.
Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž.
15.
Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače. Določilo prejšnjega stavka ne velja za napušče, nadstreške in balkone, ki od ravnine fasade ne segajo za več kot 1 meter. V takšnih primerih se odmiki merijo od ravnine fasade.
16.
Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ni namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti;
17.
Praviloma, izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN.
18.
Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20o nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.
19.
Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
20.
Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U).
21.
Urbanistični vzorec je grafični prikaz, s katerim se prikaže, da se je pri načrtovanju novega posega v prostor upoštevalo značilnosti obstoječe okoliške pozidave. Pri načrtovanju novega posega v prostor je treba upoštevati zlasti za okolico značilno umeščanje objektov na gradbeno parcelo, za okolico značilno snovanje tlorisnih gabaritov in merilo okolice. Urbanistični vzorec se izdela na zemljiškem katastru in/ali ortofoto posnetku v merilu 1:1000 (lahko tudi podrobneje) in mora obsegati vsaj območje EUP oziroma podEUP, v kateri se načrtovani poseg nahaja. Takšen urbanistični vzorec je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Urbanistični vzorec sme izdelati projektant, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik, in ima pridobljeno licenco s področja urbanizma.
22.
Večnamenska stavba je stavba, v kateri se načrtuje oziroma vsebuje več dejavnosti in za njo ni mogoče določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot polovico uporabne površine stavbe.
23.
Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom 1967.
24.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
25.
Železniška postaja je območje določeno za sprejem, zadrževanje in odpravo potnikov in blaga v železniškem prometu, ki mora imeti urejen zunanji prostor železniške postaje, notranji prostor železniške postaje, perone železniške postaje in intervencijske poti.
26.
Železniška postajališča so namenjena prevozu potnikov v železniškem prometu in morajo imeti urejeno vsaj zavetišče, ki omogoča potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih razmer.