44. člen
(vode)
(1)
Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru voda I. in II. reda je potrebno upoštevati omejitev posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven njih kot jih določa veljavna zakonodaja s področja urejanja voda.
(2)
Pri ureditvah in gradnjah se praviloma ohranjata naraven potek vodotoka in obstoječa vegetacija na priobalnih zemljiščih (po potrebi se jo ponovno zasadi). Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za potrebe vzdrževanja in javne rabe. Ohranjanje vegetacije vzdolž vodotokov v obstoječem obsegu je pomembno tudi zato, da ne bi prihajalo do razgaljanja večjih površin, kar bi lahko privedlo do erozije in plazenja tal. Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh). Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
(3)
Ob vodotokih je potrebno ohranjati retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(4)
Rekreacijski rabi voda se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti krajine.
(5)
Na območju kopalnih voda je prepovedano načrtovati dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kakovost kopalnih voda in onemogočile dostop do kopališča.
(6)
Za zalivanje vrtov naj se prednostno uporablja kapnica.
(7)
Dopustna dela, prostorske ureditve in dejavnosti na vodotokih in drugih vodnih površinah, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(8)
Ob vseh vodotokih se praviloma ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer pa je bila odstranjena, pa se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu.
(9)
Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.