39. člen
(obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1)
Obstoječe in načrtovane objekte je potrebno priključiti na zgrajeno prometno, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje v skladu z določili tega odloka, pogoji upravljavcev posameznih omrežij in veljavnimi predpisi.
(2)
Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjega člena) morajo imeti zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto.
(3)
Oskrba z vodo
(3.1) Oskrba s pitno vodo v Občini Šentjur je podrobno obdelana v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo v Občini Šentjur. V njem so določena območja, ki morajo biti obvezno opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, ter ostala območja.
(3.2) Na območjih z zgrajenim javnim vodovodnim omrežjem, morajo biti vsi objekti (razen izjem iz prejšnjega člena) priključeni na zgrajeno javno vodovodno omrežje. Kadar javno vodovodno omrežje še ni zgrajeno oziroma prevzem vodovoda še ni opravljen, morajo biti objekti na javno vodovodno omrežje priključeni po začetku obratovanja omrežja kot javnega vodovodnega omrežja. Obstoječe stavbe, ki na zgrajeno javno vodovodno omrežje še niso priključene in je njihova priključitev možna, je treba na javno vodovodno omrežje priključiti najkasneje do konca leta 2015 oziroma šest mesecev po začetku obratovanja javnega vodovodnega omrežja. Pod pogoji predpisov o oskrbi s pitno vodo in graditvi objektov je izjemoma dovoljena tudi lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(3.3) Uporabniki industrijske vode morajo imeti urejene zaprte sisteme z recikliranjem uporabljene vode.
(4)
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode
(4.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah na območju, ki je skladno predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo (razen izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode). V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi izven območja, ki je skladno predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode opremljeno z javno kanalizacijo, kadar to določa predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(4.2) Na območjih, kjer ni predvidene gradnje javne kanalizacije, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe. Iz nestanovanjskih stavb se lahko komunalna odpadna voda odvaja tudi v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe. Izjemoma se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali stavbah, zbira v nepretočni greznici, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe. Lastniki obstoječih stavb (na območjih iz te točke) morajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode urediti skladno določilom prejšnjih stavkov te točke najpozneje do 31. decembra 2017, na občutljivih območjih pa najpozneje do 31. decembra 2015.
(4.3) Na območjih, kjer sistem javne kanalizacije še ni zgrajen, je pa predvidena njegova izgradnja, se odpadne komunalne vode odvaja v skladu z določili (4.2) točke tega člena. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja in začetku njegovega obratovanja na teh območjih se komunalne odpadne vode odvaja v skladu z določili (4.1) točke tega člena. Lastniki obstoječih stavb se morajo na zgrajeno kanalizacijsko omrežje (razen izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) priključiti v roku šestih mesecev od začetka obratovanja kanala. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje je treba obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v druge namene pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe.
(4.4) Nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno, male čistilne naprave pa kolikor to dopušča tehnologija. Dopustna je tudi gradnja rastlinskih čistilnih naprav.
(4.5) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, kadar se to dovoli z okoljevarstvenim dovoljenjem. Industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v greznico.
(4.6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5)
Oskrba z energijo
(5.1) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjega člena) morajo biti priključeni na zgrajeno elektroomrežje.
(5.2) Skladno energetskemu zakonu je potrebno pri posegih v prostor upoštevati varovalni pas elektroenergetskih omrežij, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
(5.3) Če se poseg nahaja v varovalnem pasu elektroenergetskih omrežij je treba za njegovo gradnjo, uporabo ter opravljanje dejavnosti upoštevati omejitve in pogoje predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(5.4) Izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, planinske koče ipd.) Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(6)
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi investitor oziroma lastnik nezahtevnega ali enostavnega objekta, ki se priključuje na komunalno opremo.