17. člen
(tipi oblikovanja grajene strukture)
(1)
Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni tipi oblikovanja grajene strukture (urbanistični tipi), za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Tip oblikovanja grajene strukture na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 1.
(2)
Preglednica 5: Urbanistični tipi (vzorci pozidave) na območju občine
+---------------------------------------------------------------+ |OBMOČJA S PREPOZNAVNIM VZORCEM POZIDAVE (U1): | +---------------------------------------------------------------+ |- trško jedro (U1/1), | |- gručasta pozidava (U1/2), | |- obcestna pozidava (U1/3), | |- mrežni (ulični) tip pozidave (U1/4), | |- svojevrstno območje (U1/5), | |- razpršena pozidava (U1/6), | +---------------------------------------------------------------+ |NEPOZIDANA OBMOČJA (U2): | +---------------------------------------------------------------+ |- raščeno naselje (U2/1), | |- manjša območja kompleksne pozidave/nepozidana območja (U2/2),| |- območja, ki se urejajo z OPPN (U2/3). | +---------------------------------------------------------------+
(3)
Na območjih trških jeder (U1/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(3.1) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati razporeditev obstoječih objektov in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP ter obstoječe gradbene linije, pri čemer je potrebno zagotoviti varnost cestnega prometa.
(3.2) Novi objekti (razen izjeme določene v 15. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre oziroma za polovico svoje višine od terena do kapi, vendar ne manj kot 2,5 metra. Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v 15. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 metra. Novi objekti se lahko gradijo tudi do meje sosednjih zemljišč, pod naslednjimi pogoji:
(3.3) Če pogoji iz prejšnje podtočke niso izpolnjeni, je potrebno pridobiti soglasja lastnikov sosednjih zemljišč (pisna overjena soglasja). Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4)
Na območjih gručaste pozidave (U1/2) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(4.1) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati razporeditev obstoječih objektov (v gruče) in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP.
(4.2) Novi objekti (razen izjeme določene v 15. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v 15. členu) pa vsaj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(5)
Na območjih obcestne pozidave (U1/3) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(5.1) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati postavitev obstoječih objektov glede na komunikacijo (ali komunikacije), orientacijo slemen, kadar je enotna orientacija razpoznavna in smiselna, in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP. Na terenu v pobočju mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami, kadar za EUP oziroma podEUP ni značilna drugačna postavitev.
(5.2) Upoštevati je potrebno tudi določila podtočke (4.2) tega člena.
(6)
Na območjih mrežnega (uličnega) tipa pozidave (U1/4) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(6.1) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati postavitev obstoječih objektov glede na komunikacije, ki tvorijo mrežno zasnovo. Če je za posamezno ulico značilna (prevladuje - več kot 50%) enotna orientacija slemen oziroma enoten princip orientacije slemen (npr. postavitev stavb vzporedno s plastnicami terena, posebnosti kompozicije (razmerje med ponovitvami in poudarki) ipd.), je to potrebno upoštevati.
(6.2) Novi zahtevni objekti (razen izjeme določene v 15. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 6,0 metrov, manj zahtevni (razen izjeme določene v 15. členu) vsaj 4,0 metre, podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani (glede na okoliški teren oziroma raščen teren) vsaj 2,0 metra, nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v 15. členu) pa vsaj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(7)
Na svojevrstnih območjih (U1/5) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(7.1) Upoštevati je potrebno določila podtočke (6.2) tega člena.
(7.2) Kadar se na območju načrtuje ureditev kampa ali šotorišča morajo biti poleg pogoja iz prejšnje podtočke (7.1) izpolnjene še naslednje zahteve:
(8)
Na območjih razpršene pozidave (U1/6) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(8.1) Na terenu v pobočju mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je postavitev stavb lahko tudi drugačna, kadar je to za posamezno območje značilno in prevladujoče (postavitev v gruče, postavitev pravokotno na plastnice), kar je potrebno dokazati z analizo, ki je del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8.2) Novi objekti (razen izjeme določene v 15. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre, podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani (glede na okoliški teren oziroma raščen teren) vsaj 2,0 metra, nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v 15. členu) pa vsaj 1,5 metra. Manj zahtevne objekte je dovoljeno umeščati tudi na oddaljenosti najmanj 1,5 metra od meje sosednjih zemljišč, kadar meja sosednjih zemljišč sovpada z mejo zazidljivosti.
(8.3) Če pogoji iz prejšnje podtočke niso izpolnjeni, je potrebno pridobiti soglasja lastnikov sosednjih zemljišč (pisna overjena soglasja). Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(9)
Na območjih raščenega naselja (U2/1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
(9.1) Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati razporeditev obstoječih objektov in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP in sosednjih EUP oziroma podEUP. Na raščenem terenu mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami.
(9.2) Po možnosti naj se racionalneje in celostno uredi prometno omrežje.
(9.3) Upoštevati je potrebno tudi določila podtočke (4.2) tega člena.
(10)
Pri manjših območjih kompleksne pozidave/nepozidanih območjih (U2/2) je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
(10.1) Prometno zasnovo je potrebno načrtovati za celotno območje EUP oziroma podEUP naenkrat v skladu z naslednjimi izhodišči: racionalna raba prostora, omogočanje enakopravnega dostopanja glede na lastniška razmerja, upoštevanje krajine, parcelacije, umeščanja posegov v prostor v okolici ipd. Sestavni del prometne zasnove je tudi opis upoštevanja prej navedenih izhodišč. Prometno zasnovo sme izdelati projektant, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik, in ima pridobljeno licenco s področja urbanizma. Prometna zasnova je obvezna sestavina vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju posamezne EUP oziroma podEUP. Izdelati je potrebno dva dodatna izvoda prometne zasnove, ki ju je potrebno posredovati Občini Šentjur in Upravni enoti Šentjur.
(10.2) Upoštevati je treba tudi določila podtočke (4.2) tega člena.
(11)
Za območja, ki se urejajo z OPPN (U2/3), so podrobnejše usmeritve podane v poglavju II/4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN.