50. člen
(zahteve glede osončenja in osvetlitve)
(1)
Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev skladno z veljavnimi predpisi. V drugem delu noči (med 00.00 in 05.00) naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
(1.2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS), površinam podeželskega naselja (SK), površinam razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) in površinam razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijstvu (Ak) mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
(2)
Zahteve glede zunanjega osvetljevanja
(2.1) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2.2) Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti osvetljeni. Kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljajo naj se svetlobna tipala.
(2.3) Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je treba:
-
obstoječe sijalke zamenjati z varčnimi,
-
obstoječe svetilke (razen na objektih in območjih, ki so skladno predpisom, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašeni za kulturne spomenike) po potrebi preoblikovati na način, da bo delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%,
-
na javno manj obremenjenih območjih javnih površin uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke.