26. člen
(pogoji za oblikovanje objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti)
(1)
V okviru posamezne kmetije se lahko zgradi po en objekt iste vrste v okviru nabora objektov za rejo živali in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti kot enostavni ali nezahtevni objekt, pri čemer je potrebno upoštevati dovoljeno stopnjo izkoriščenosti zemljišč določeno za posamezno EUP oziroma podEUP, kar je razvidno iz Preglednice 1.
(2)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
(3)
V primeru, da objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu, jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega.
(4)
Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil tega člena, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP.
(5)
Pri oblikovanju objektov za rejo živali (razen ribogojnic), kmečkih lop, pastirskih stanov, skednjev, senikov, koruznjakov, pokritih skladišč za lesna goriva, krmišč, molzišč in kašč ter objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti kot prostostoječih stavb je potrebno upoštevati še naslednje pogoje (če ni z drugimi členi odloka določeno drugače):
-
tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m2 mora biti podolgovat, med 40 m2 in 80 m2 podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m2 pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5,
-
višinski gabarit je lahko največ pritličen z izkoriščenim podstrešjem,
-
strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; lahko so zaključene s čopi; štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene; naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°; strešna kritina mora biti sive ali opečne barve, streha mora biti izvedena z majhnimi strešniki,
-
v grajenem območju kmetije je dovoljena tudi postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov pod pogoji, ki veljajo za stavbni tip tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1).
(6)
Tloris dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na tri okna). Širina toplarja mora biti od 7 do 9 metrov. Višina kapa je lahko do 6 metrov nad raščenim terenom (razdalja se meri od najnižjega dela terena). Streha mora biti dvokapna, z naklonom med 40° do 45°, sive ali opečne barve, in izvedena z majhnimi strešniki. Kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti položene late.
(7)
Tlorisni gabarit stolpastega silosa je prilagojen tehnologiji. Vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta v okviru kmetije.
(8)
Pri gradnjah in postavitvah pomožnih objektov na kmetijskih in gozdnih površinah na Natura območjih (SCI) Volčeke (SI3000213), (SCI) Voglajna - pregrada Tratna - izliv v Savinjo (SI3000068) in (SCI in pSCI) Sotla s pritoki (SI3000303) je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
-
vse morebitne ureditve površin v bližini vodnih teles je treba izvajati izven obdobja gnezdenja in prezimovanja ptic, drstenja rib in razmnoževanja dvoživk (pretežno v poletnem času);
-
pri ureditvah naj se v največji možni meri uporabljajo obstoječi kolovozi, gozdne poti in gozdne vlake;
-
ohranjati je treba gozdni rob in gozdove v kmetijski krajini;
-
ob vodotokih in drugih vodnih telesih je treba ohranjati obvodno vegetacijo in vanjo po možnosti ne posegati;
-
ohranjati je treba območja vseh naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov, gradbeni posegi na ta območja niso dovoljeni.
(9)
Pri gradnjah in postavitvah pomožnih objektov na kmetijskih in gozdnih površinah na Natura območjih (SCI) Bohor (SI3000274) in (pSCI) Ločnica (SI3000366) je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
-
pri ureditvah naj se v največji možni meri uporabljajo obstoječi kolovozi, gozdne poti in gozdne vlake;
-
ohranjati je treba gozdni rob in gozdove v kmetijski krajini;
-
ohranjati je treba območja vseh naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov, gradbeni posegi na ta območja niso dovoljeni;
-
sečnja naj se izvaja po potrebi in skladno z zagotavljanjem varstvenih ciljev varovanega območja;
-
odmrla debla se ohranja v gozdu in se jih ne odstranjuje.